»Če se le da, se Čopove izogibam. Je prevelika gneča. Na vsaki strani je polno gostinskih mizic, potem so tukaj še drogovi za luči. Za nas bi morali na sredini ulice narediti taktilno vodilno linijo, ki bi nas varno pripeljala do Prešernovega trga,« je lani poleti med sprehodom po mestnem središču potarnala Slavica Bukovec - Zupanič iz Zveze za slepe in slabovidne. Reko pešcev in kolesarjev, ki se vsak dan steka po tej obljudeni ulici, rad zaobide že marsikdo od pešcev, ki vidi, za slepe in slabovidne pa so bile tamkajšnje razmere pogosto nepremostljiva ovira. A če so se slepi in slabovidni še lani Čopove ulice izogibali, je ta s prenovo, ki se je končala septembra, zanje postala vsaj malo bolj prijazna. Od pošte pri Slovenski cesti pa do konca ulice pri Prešernovem trgu so namreč nameščene taktilne oznake. »Prvi poskus postavitve taktilnih oznak je bil sicer izveden že pri Šentjakobskem mostu (povezuje Breg na zahodnem bregu s Karlovško cesto na vzhodnem bregu op. p.), vendar tiste oznake ne ustrezajo merilom, medtem ko so te na Čopovi ulici ustrezne,« pridobitev pozdravlja predsednik Zveze za slepe in slabovidne Tomaž Wraber.
Želijo si taktilno pot vsaj do tržnice
Na nekatere pomisleke, da taktilne oznake pešca privedejo naravnost v stavbo na koncu ulice, pa Wraber odgovarja, da je rešitev začasna, hkrati pa tudi ni nujno, da vodilne poti potekajo izključno po sredini in povsem naravnost: »Ni hujšega, kot če se znajdeš na sredi praznine. V pomoč so nam na primer lahko tudi fasade hiš ali različne podlage, po katerih stopamo. Zato taktilne oznake ne rabijo biti povsem neprekinjene, temveč nam pomagajo na tistih delih, kjer ni elementov, po katerih bi se lahko orientirali.«
Tudi na mestni občini pojasnjujejo, da je trenutno stanje le začasno, saj je v načrtu ureditev taktilnih oznak s Čopove ulice do lekarne na Prešernovem trgu. »Če bo vse potekalo skladno z načrti in bodo vremenske razmere ugodne, bomo oznake uredili še do konca letošnjega leta, sicer pa v prihodnjem,« so sporočili z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Wraber ob tem upa, da se bodo taktilne oznake nadaljevale tudi po Tromostovju do sedeža mestne hiše ter do Kresije, osrednje tržnice in tamkajšnjega turističnega informacijskega centra. »Čeprav bi si včasih sprememb želeli hitreje, sem vesel, da se stvari v Ljubljani premikajo na bolje. Moramo pa tudi mi storiti več in ljudi ozaveščati, saj so taktilne oznake na Čopovi le delček tega, kar bo v prihodnje nekaj povsem običajnega,« je prepričan predsednik zveze.
Stoli in mize na taktilnih oznakah
Prav premajhna osveščenost je po Wraberjevem mnenju lahko razlog tudi za morebitne nevšečnosti. S prenovo Čopove ulice se je na primer povečala tudi površina gostinskega vrta lokala Macaffe, ki pa je bil sprva začrtan tako blizu taktilne poti za slepe in slabovidne, da so stoli in mize, ko so jih gostje premaknili, mimoidočim slepim in slabovidnim zapirali vodilno pot. »Prvotni obseg vrta je bil predviden na razdalji 55 centimetrov od taktilne oznake, kar pa se je v praksi izkazalo za neustrezno. Ker najemnik lokala določenih omejitev za postavitev vrta ni upošteval, je bil opravljen inšpekcijski ogled in dana nova možna postavitev gostinskega vrta v zmanjšanem obsegu,« so pojasnili na ljubljanski mestni občini. Dodajajo, da odmik od taktilne oznake zdaj meri 105 centimetrov, kar zadostuje za postavitev enega niza miz s stoli, hkrati pa je zagotovljen tudi ustrezen prostor za prehod slepih in slabovidnih.
»Razmere še niso optimalne«
Kljub temu da imajo mestne oblasti po Wraberjevih besedah vse pogosteje posluh tudi za slepe in slabovidne občane, pa razmere v mestu zanje še vedno niso optimalne. V zvezi si prizadevajo, da bi bili zanje bolj prijazno oblikovani robniki pločnikov, ki bi morali biti nižji, meja med cestiščem in kolesarskimi stezami pa označena z ustreznimi talnimi oznakami, nevarnost predstavljajo tudi vse pogosteje nameščeni količki, predvsem pa bi si želeli več razumevanja voznikov, ki svoje avtomobile parkirajo kar na pločnikih. »V danski prestolnici imajo na primer pločniki zelo nizke robnike, tako da bi vozniki z lahkoto zapeljali na pot za pešce, pa tega ne storijo. Dobri medsebojni odnosi so predvsem stvar kulture,« pojasnjuje Wraber, ki ob tem pozdravlja spremembe, ki so jih, da bi slepim in slabovidnim olajšali vožnjo, uvedli v Ljubljanskem potniškem prometu: »Usposabljajo voznike, na lastno pobudo so uvedli zvočne oznake, ki napovedujejo postajališča, napoved prihodov avtobusov pa lahko preverimo na posebni telefonski številki.«