Potem ko je stečajnemu upravitelju družbe Vegrad AM Bojanu Klenovšku po prvih neuspelih poskusih lani končno stekla prodaja praznih stanovanj v šišenski soseski Celovški dvori, je nadaljnje sklepanje kupoprodajnih pogodb moral začasno ustaviti. Pojasnil je, da Družba za upravljanje terjatev bank ali tako imenovana slaba banka ni dala soglasja k 14 predlogom za sklenitev pogodb. Ker Klenovšek od slabe banke, ki od sredine decembra upravlja prvi paket nasedlih naložb, med katerimi so tudi terjatve do družbe Vegrad AM, ki je gradila Celovške dvore, še ni prejel navodil, pod kakšnimi pogoji bo banka dala soglasje k prodaji stanovanj v Celovških dvorih, želi zdaj počakati na navodila in nato nadaljevati ustrezne postopke.
Slaba banka noče ogroziti svojega cilja
Na slabi banki konkretnih primerov upravljanja prenesenega premoženja niso želeli komentirati iz poslovnih in drugih razlogov, saj naj bi s tem »lahko ogrozili osnovni cilj, ki je v državni proračun povrniti kar največ davkoplačevalskega denarja«. Zakaj slaba banka ni dala soglasja k 14 predlogom pogodb, pa je deloma razvidno iz njihovega načelnega odgovora, da bodo vse premoženje prodajali, ko bodo presodili, da so razmere na trgu primerne. »Prodaja na trgu, kjer je zelo malo kupcev, kar posledično pomeni zelo nizke tržne cene, zagotovo ni v skladu z našim osnovnim ciljem,« so še dodali na Družbi za upravljanje terjatev bank in pristavili, da bi prodaja v časih, ko je malo kupcev, utegnila prizadeti nepremičninski trg in posledično tudi širše gospodarstvo.
Stečajni upravitelj je prvih 66 stanovanj res prodal po za kupce ugodnih cenah, saj je cena kvadratnega metra v povprečju znašala približno 1500 evrov. Vendar je zaradi teh nizkih cen Klenovšek z drugim nezavezujočim zbiranjem ponudb za nakup stanovanj v Celovških dvorih prejel več kot 6000 ponudb za okoli 240 stanovanj. Ker je bilo povpraševanje tako veliko, si je Klenovšek obetal, da bo zaradi večjega povpraševanja s pogajanji iztržil višje cene kot doslej.
Cene na trgu znižala prodaja stanovanj v Celovških dvorih
Odločitev o začasni prekinitvi prodaje stanovanj v Celovških dvorih je sovpadla z obvestilom statističnega urada, da so cene novih stanovanj v tretjem četrtletju leta 2013 padle za 15 odstotkov v primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta. Na statističnem uradu so pojasnili, da je na padec cen najbolj vplivala ravno prodaja stanovanj iz stečajne mase v prestolnici, saj da je bilo v tem obdobju od 165 prodanih stanovanj kar 60 takšnih, ki jih je prodal stečajni upravitelj. Na padec cen pa naj bi po oceni statističnega urada vplivalo tudi dejstvo, da so se cene novih stanovanj v prvi polovici lanskega leta nepričakovano zvišale.
Nepremičninskemu posredniku Alenu Komiću iz družbe ABC Nepremičnine se zdi ocena statističnega urada pretirana. »Po mojem mnenju bi iz te statistike morali izvzeti Celovške dvore, ker so ti glede na preostali trg specifika. Tam lahko stanovanje kupite po zelo nizki ceni, a že na drugi strani Celovške ceste bodo cene stanovanj povsem drugačne,« je pojasnil nepremičninski posrednik. Ker je ta Vegradova soseska izredno gosto poseljena, nima garancij za dobro izvedbo del, ker imajo ljudje predsodek, da je gradnja slabe kakovosti, in ker gre za stanovanja iz stečajne mase, kupci niso pripravljeni plačati normalne cene, je prepričan Komić.
So upoštevali tudi druge stroške?
Željo slabe banke, da bi stanovanja v Celovških dvorih prodala v bolj ugodnih časih, ko bodo cene višje, Komić sicer razume. A to lahko pomeni, da bodo stanovanja še vsaj nekaj časa, lahko tudi nekaj let, prazna. »Slab glas, ki se v glavah kupcev drži Celovških dvorov, ne bo poniknil v dveh, treh letih, socialna stanovanja bodo vedno tam, gostota poseljenosti se ne bo spremenila, zato ni pričakovati, da bodo ljudje pristali na bistveno višje cene,« je povedal Komić in dodal, da bo slaba banka cenovno sicer lahko iztržila več, toda upoštevati bi morala tudi dejstvo, da bodo v tem času nastali stroški z vzdrževanjem stanovanj, odpravljanjem morebitne škode, stečajni upravitelj bo moral plačati davek na nepremičnine, kar bo vse vplivalo na končni izkupiček iz stečajne mase.
Komić se zato sprašuje, ali je res smiselno odlašati s prodajo in tudi jeziti kupce, ki so bili ravno zdaj v pogajanjih s Klenovškom. »Nekateri kupci stanovanj ne bodo želeli kupiti iz principa. Drugi, ki bi ga sedaj kupili, ga čez leto, dve ne bodo več hoteli, ker stanovanje potrebujejo zdaj,« je opozoril Komić.
