Ljubljanski mestni svetniki so v ponedeljek v poznih večernih urah sklenili, da je trenutno najboljša rešitev za Železniški zdravstveni dom, ki je zaradi delovanja brez ustrezne pravne podlage s 1. julijem izgubila denar iz zdravstvene blagajne, podelitev koncesije na podlagi vloge. Sedaj je na potezi vodstvo zdravstvenega doma, ki mora občini posredovati vlogo.
Čeprav je župan Zoran Janković vse od leta 2011 zagovarjal, da bi bilo najbolje, če bi omenjeni zdravstveni dom enostavno prešel v upravljanje Zdravstvenega doma Ljubljana, je na seji mestnega sveta tudi sam podprl predlog, da občina Železniškemu zdravstvenemu domu podeli koncesijo za eno leto, a je to storil, kot je dejal, »z izjemno, izjemno težkim srcem«. Pojasnil je namreč, da ga skrbi možnost pritožbe nekoga, ki se ukvarja z isto dejavnostjo, saj bi sodišče v tem primeru občinsko koncesijo lahko zavrnilo in cela zadeva bi padla v vodo, usoda več deset tisoč pacientov pa bi bila spet negotova.
Na Slovenskih železnicah si želijo trajne rešitve
Svetniki se sicer niso mogli poenotiti, ali je koncesija za eno leto dobra rešitev ali zgolj podaljševanje agonije zdravstvenega doma za eno leto. Uroš Minodraš (SDS) je prepričan, da bi občina zdravstvenemu domu morala podeliti koncesijo za vsaj tri leta, saj bi le tako zagotovila kontinuirano delovanje. Meti Vesel Valentinčič (DeSUS) se eno leto zdi kratko in upa, da bodo pristojni napravili vse, da bo zdravstveni dom v tem letu prešel pod okrilje ljubljanskega zdravstvenega doma. »Paziti je treba, da ne bi prišlo do ponovnega poskusa prodaje doma,« je Metka Tekavčič (SD) spomnila na leto 2011, ko so Slovenske železnice želele prodati ustanoviteljske pravice v Železniškemu zdravstvenemu domu. Ob tem je dodala, da je koncesija za eno leto dobra spodbuda, da se zadeva čim prej reši.
Kako so z razpletom zadovoljni v Železniškem zdravstvenem domu, ki se zadnjih devet dni financira zgolj z lastnimi sredstvi, smo želeli preveriti pri direktorju Emilijanu Lobetu, a njegovih odgovorov nismo prejeli. Na Slovenskih železnicah pa verjamejo, da so bili s podelitvijo koncesije »postavljeni ustrezni temelji za uspešno razrešitev vseh odprtih vprašanj glede Železniškega zdravstvenega doma«, je povedal tiskovni predstavnik Marko Tancar. Dodal je, da bodo pogovori v prihodnjih mesecih prinesli tudi odgovore na vprašanji, ali in kako bi Slovenske železnice ustanoviteljske pravice zdravstvenega doma prenesle na Zdravstveni dom Ljubljana.
Bo koncesija podlaga za revizijo poslovanja?
Čeprav je bil Železniški zdravstveni dom ustanovljen leta 1953, je njegov pravni status postal sporen po tistem, ko je ministrstvo za zdravje leta 2005 opravilo upravni nadzor in ugotovilo, da ni javni zavod, niti nima koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe. Čeprav zdravstveni dom ni imel pravne podlage za opravljanje javnih zdravstvenih dejavnosti, pa je zdravstvena zavarovalnica sofinancirala njegovo dejavnost.
Jani Möderndorfer (Lista Zorana Jankovića) je opozoril, da je ta zavod več let prejemal državna sredstva, hkrati pa ni želel delovati kot javni zavod. Pojasnil je, da še danes ne vemo, kakšne plače imajo uslužbenci Železniškega zdravstvenega doma in ali posle oddajajo v skladu z zakonom o javnem naročanju. Poleg tega računsko sodišče ves ta čas ni moglo opraviti niti revizije poslovanja zdravstvenega doma, čeprav je bil porabnik javnih sredstev. Vrhovna državna revizorka Nataša Musar Mišeljić je namreč pojasnila, da do podelitve koncesije doslej niso bili izpolnjeni pogoji za nadzor računskega sodišča.
