Ko je predsednik države Borut Pahor letos maja obiskal ljubljanski materinski dom, se ni seznanil zgolj z delom, ki poteka v domu, temveč tudi s tegobami, s katerimi se srečujejo zaposleni in matere z otroki, ki tam bivajo. Materinskemu domu je namreč začelo primanjkovati denarja za nemoteno delo, dodatno pa jih pritiska še plačevanje najemnine za hišo na Celovški cesti.
Spomnimo, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je materinski dom na Celovško cesto začasno preselilo novembra leta 2011, ker je z Mestno občino Ljubljana sklenilo menjalno pogodbo, po kateri je občina dobila nekdanje prostore doma v Karunovi ulici, ministrstvo pa hišo na Jarški cesti. Šele po sklenitvi pogodbe so na ministrstvu ugotovili, da bi bilo objekt na Jarški cesti treba adaptirati za potrebe materinskega doma. A ker bi adaptacija stala 80 odstotkov vrednosti novogradnje, so na ministrstvu hišo iz leta 1933 sklenili zravnati s tlemi in začeti na novo.
Ministrstvo smo spraševali, zakaj niso z občino sklenili menjalne pogodbe s pogojem, da bodo prostore v Karunovi ulici izpraznili šele, ko bo novi materinski dom na Jarški cesti vseljiv. Odgovorili so, da »ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče vedeti, da je stavba v tako slabem stanju, da jo bo treba rušiti«. Šele pregled pristojnih služb je pokazal, da je statika omenjene stavbe vprašljiva, so dejali. Glede na to, da so na ministrstvu vedeli, da kupujejo staro stavbo, pa je presenetljivo, da niso pristojne službe statike in primernosti stavbe ocenile še pred sklenitvijo pogodbe in tako materam v materinskem domu prihranile nepotrebne selitve in bivanje na začasni lokaciji na Celovški cesti.
Po prvotnih načrtih bi se materinski dom s Celovške ceste moral v novo zgradbo preseliti že v letošnjem letu, a to ne bo mogoče, saj ministrstvo stare stavbe še vedno ni porušilo. Gradbeno dovoljenje za rušenje so sicer že pridobili, a morajo plačati še 38.100 evrov komunalnega prispevka, da bo dovoljenje postalo pravnomočno. Prispevek bodo plačali do 19. avgusta, so zagotovili na ministrstvu in dejali, da bodo predvidoma še konec tega meseca objavili javni razpis za izvedbo rušenja. Na izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo pa čakajo od letošnjega marca, so povedali.
Ob tem je treba poudariti, da mora najemnino za začasne prostore, ki znaša 3000 evrov na mesec, plačevati materinski dom in ne mestna občina, ki je dala pobudo za izselitev, ali ministrstvo, ki je privolilo v menjavo z občino in še vedno ni zagotovilo novih prostorov. Zaradi finančne stiske, v kateri se je znašel materinski dom, in upada donacij zaposleni v materinskem domu svoje upe zdaj polagajo v prepričljivost predsednika Pahorja, ki je obljubil, da bo na ministrstvo naslovil pismo s prošnjo o celostni ureditvi statusa materinskega doma in drugih podobnih institucij. Pri tem pa se zavedajo, da Pahor glede na predsedniške pristojnosti lahko vpliva le kot moralna avtoriteta, saj konkretnih ukrepov sam ne more sprejemati.
Toda na ministrstvu so poudarili, da prek rednih javnih razpisov že sofinancirajo delo programov, kot je materinski dom. Preostanek denarja, ki ga potrebujejo za delovanje, pa morajo izvajalci programov zagotoviti sami, na primer od lokalne skupnosti, uporabnikov programov ali s pomočjo donacij. Denar od ministrstva pa lahko materinski dom porabi za stroške dela zaposlenih in za nujne materialne stroške, med katere na ministrstvu štejejo administrativne stroške, stroške izobraževanja, supervizijo in tudi najemnino prostorov. Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da je materinski dom, ko je bil na Karunovi ulici, brezplačno uporabljal prostore ministrstva, kar pa je izjema in ne pravilo.