S skoraj enoletno zamudo so včeraj prometu vendarle predali rekonstruirani odsek ceste Škofljica–Rašica z dvokilometrskim dodatnim prometnim pasom za počasna vozila. V sklopu projekta so zgradili še 515 metrov kamnitih podpornih zidov, javno razsvetljavo, pločnike, preuredili so križišča, priključke in odstavne niše ter postavili protihrupno zaščito v dolžini dobrih 600 metrov.
Projekt bo cenejši, kot so predvidevali
Tretji pas na enem najnevarnejših odsekov na glavni cesti Kočevje–Ljubljana bi moral biti zgrajen že pred slabim letom dni, a se je zapletlo zaradi stečaja Cestnega podjetja Ljubljana, ki je gradbišče zapustilo sredi projekta. Po polletnem mirovanju in novem javnem razpisu so rokave zavihali v Cestnem podjetju Koper, s katerim je Direkcija RS za ceste podpisala pogodbo v višini 1,8 milijona evrov. Skupna ocenjena vrednost vseh del sicer znaša 4,5 milijona evrov, a bodo za projekt, ki ga v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, po zagotovilih direkcije na koncu plačali približno pol milijona manj.
Po besedah direktorja direkcije za ceste Gregorja Ficka bo tretji pas nad Pijavo Gorico skrajšal potovalni čas in odpravil zgoščen promet na tem delu ceste, predvsem pa bo povišal stopnjo prometne varnosti. »Ključna pridobitev je umiritev prometa, saj vemo, da je bilo v preteklih letih na tem odseku veliko prometnih nesreč. Največkrat je bila zanje kriva živčnost voznikov, ki so na nepreglednem klancu, dolgem skoraj dva kilometra, brezglavo prehitevali tovornjake v škarje. Zdaj je omogočeno normalno prehitevanje čisto do vrha klanca, tako da za vročo kri ne bo nobene potrebe,« je poudaril Ficko.
Da je zdaj vijugasta in strma cesta varna, je prepričan tudi škofljiški župan Ivan Jordan. »Prej je bila cesta problematična predvsem pozimi, ko je zapadel sneg. Vejevje je namreč prekrilo polovico ceste, vidljivosti ni bilo, prehitevalo pa se je vsevprek. Zato so nastale nesreče,« je pojasnil Jordan.
Za krožišče in reverzibilni pas ni denarja
Na prometne zamaške na Škofljici pa nova cestna pridobitev ne bo imela vpliva. »Na splošno razširitev ceste ne bo vplivala na boljšo pretočnost, ker je oddaljena od Škofljice. Prometni tok se namreč začne gostiti na območju železniškega prehoda,« je pojasnil Ficko. Na vprašanje, kdaj se bodo začeli napovedani kratkoročni ukrepi za blažitev prometnih razmer na Škofljici, je Ficko odvrnil, da so zaradi pomanjkanja denarja trenutno vse naložbe ustavljene.
»Nameravali smo zgraditi krožišče pred železniškim prehodom na Škofljici (gledano iz smeri Kočevja) pri odcepu za Ig. Prav tako peljemo naprej projekt gradnje reverzibilnega pasu, za kar računamo, da bomo do konca aprila javnosti predstavili rezultate. Kdaj se bo gradilo, pa v tem trenutku nihče ne more napovedati,« je pesimističen Ficko.
Uvedba reverzibilnega pasu pomeni, da bi se obstoječa cesta na petkilometrski relaciji Lavrica–Škofljica razširila na tri vozne pasove, ki bi se spreminjali s pomočjo talne signalizacije. V času jutranje konice bi vozniki vozili po dveh pasovih iz smeri Kočevja proti Ljubljani, popoldne pa bi bila odprta dva pasova proti Kočevju.
