Prometne razmere v Ljubljani se zavoljo številnih dnevnih migrantov, ki se v službo ali šolo vozijo z osebnim avtomobilom, še naprej neznosne. Eden od ukrepov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju prometnega kaosa v mestu, naj bi bila tudi parkirišča P + R (parkiraj in se pelji), pri čemer voznik, ki tam parkira, v zameno za 2,40 evra dobi tudi povratno vozovnico za mestni avtobus. A tudi odprtje že tretjega tovrstnega parkirišča pred dvema mesecema – ob križišču Chengdujske in Zaloške ceste na Fužinah – kaže, da v praksi ni ravno tako. Pokrito parkirišče s 179 parkirnimi prostori, ki ga je mestna občina odprla v javno-zasebnem partnerstvu s Hoferjem, bolj ali manj sameva – podobno kot tisto v Stožicah.
V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, kjer so že pred štirimi leti pripravili študijo, ki predvideva, da bo sistem P + R dolgoročno urejen na 38 lokacijah v regiji, pravijo, da tovrstna parkirišča ne bodo atraktivna vse dotlej, dokler se bo javni potniški promet na glavnih lokacijah v Ljubljani mešal z ostalim prometom. »Ko se bo nadaljevalo zapiranje mestnega središča in se bodo začeli uvajati rumeni pasovi za avtobuse, bo z avtomobili veliko težje dostopati v mesto – takrat bodo ta parkirišča zaživela v polni meri,« pravi namestnik direktorice regionalne razvojne agencije Matej Gojčič, a hkrati opozarja, da so parkirišča P + R prvi pogoj za uvedbo rumenih pasov za avtobuse.
V Šiški nastaja neformalni P + R
A kljub povedanemu je parkirišče P + R na Dolgem mostu, ki je med drugim tudi enkrat cenejše od preostalih dveh, že deset let vseskozi zapolnjeno. V razvojni agenciji se strinjajo, da je vsekakor pomembna tudi lokacija oziroma navezava na javni prevoz. »Stožice niso najbolj posrečene, saj preusmerjena linija mestnega avtobusa za voznike ni tako atraktivna. Če bi bilo parkirišče pri WTC, kjer vozi šestica, bi bilo veliko več zanimanja. So pa Stožice samo začasna rešitev, dokler ne bo zgrajen P + R v Črnučah,« meni Gojčič.
Po drugi strani priznava, da se tudi v promocijskem smislu za aktualna parkirišča P + R ni naredilo dovolj. Za zdaj namreč ni niti usmerjevalnih tabel, ki bi na možnost parkiranja in brezplačne vožnje z avtobusom voznike opozarjale že na obvoznici ali državnih cestah. Gojčič pravi, da imajo tudi v razvojni agenciji rezervirana sredstva za promocijo parkirišč, vendar se morajo poprej dogovoriti z občinami, kako bodo to počeli. Sodelovati pa bo treba tudi z državo – vsaj glede postavljanja tabel na državnih cestah. »A eno je promocija,« poudarja, »drugo pa ljudje, ki si tudi sami izračunajo, kaj se jim najbolj splača. Dogaja se, da parkirišča P + R nastajajo spontano. Na vrhu Celovške ceste pri Merkurju je tako rekoč že neformalni P + R. Tudi drugod po Šiški, recimo med bloki, parkira veliko migrantov, ter povsod v bližini avtocestnih izvozov.«
Nova študija je pogoj za črpanje denarja
Namestnik direktorice regionalne razvojne agencije sicer ne dvomi o pravilnem izboru dosedanjih lokacij na območju MOL, vendar poudarja, da so jih na občini sami prepoznali kot primerne, v izhodiščni študiji razvojne agencije pa so jih zgolj povzeli po občinskem prostorskem načrtu iz leta 2010. Nova študija – Mreža P + R zbirnih središč v Ljubljanski urbani regiji, za katero trenutno poteka že tretji javni razpis (državna revizijska komisija je dva razpisa razveljavila), pa bo med drugim vsebovala idejne in podrobne izvedbene načrte vseh doslej določenih lokacij. »To pomeni, da lokacije niso zabetonirane. Če se bo v novi študiji pokazalo, da katera od lokacij ni najbolj primerna, bomo v sodelovanju z MOL iskali alternativne rešitve,« pojasnjuje Gojčič.
In zakaj je potrebna še ena v poplavi številnih prometnih študij? V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije poudarjajo, da je nova, več kot milijon evrov vredna študija – večji del denarja bo prispeval evropski sklad za regionalni razvoj – pogoj za črpanje evropskih sredstev za gradnjo parkirišč P + R. Po vseh zapletih naj bi jo – tako kot predhodno – do konca leta pripravilo podjetje Omega Consult.
Do leta 2015 največ pet novih parkirišč
Letos naj bi ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo razpis – obljubljalo ga je že za lansko leto – za dodelitev petih ali šestih milijonov kohezijskih evrov v okviru Operativnega programa izgradnje okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013. Nanj se bodo lahko prijavile občine, ki bodo imele pripravljeno vso dokumentacijo, pridobljena zemljišča in bodo do konca leta sklenile pogodbo z izvajalcem projekta.
»Najdlje sta za zdaj prišli parkirišči na barjanki na Rudniku in v Grosupljem. Za pridobitev bruseljskega denarja je bistveno, da se še letos sklene pogodba z izvajalcem projekta, medtem ko mora biti parkirišče zgrajeno do leta 2015. Realno je, da se bo v tem času uspelo prijaviti največ pet projektov, saj tudi predvidenih sredstev ni več kot toliko,« razlaga Gojčič.
Preostale lokacije, vključno z ljubljanskimi v Črnučah, Polju, Zadobrovi, Stanežičah, na Litijski, Studencu in na meji z občino Brezovica, bodo morale počakati na naslednjo finančno perspektivo 2014–2020. Gojčič pravi, da je v sosednjih občinah zaznati še večji interes za parkirišča P + R kot doslej, saj naj bi sprva predvidenim 23 lokacijam dodali še najmanj dve, in sicer na Igu in v Vodicah. Povečanemu zanimanju naj bi botrovale izboljšave javnega potniškega prometa, predvsem s podaljšanimi progami LPP.
