Družba Hidrotehnik je lani prenovila vodovod in kanalizacijo v Čopovi ulici. Javni holding Ljubljana je prenovo v višini 1,1 milijona evrov Hidrotehniku zaupal po postopku pogajanj brez predhodne objave, saj naj z javnim razpisom ne bi dobili primerne ponudbe. Do konca del je holding s Hidrotehnikom sklenil še aneks k osnovni pogodbi v višini nekaj manj kot 285.000 evrov, kar predstavlja četrtino prvotno dogovorjenega zneska.
A Hidrotehnik je z deli v Čopovi ulici zaslužil še 81.200 evrov. Ne z aneksom, temveč s pogodbo, ki jo je holding sklenil mimo javnega razpisa – ponovno s pogajanji brez predhodne objave javnega naročila. V holdingu so pojasnili, da prenova plinovoda po Čopovi ulici ni bila predvidena v načrtu obnov in razvoja daljinske oskrbe s toploto in plinom podjetja Energetika v letu 2013. Za prenovo plinovoda naj bi se odločili šele po tistem, ko je Hidrotehnik že začel dela in so naknadno ugotovili, da bodo morali zaradi kanalizacije prestaviti plinovod.
So podjetja znotraj holdinga usklajena?
Podobna zgodba se je odvila tudi z družbo Prenova-Gradbenik, ki jo je holding z javnim razpisom izbral kot najugodnejšo ponudnico za prenovo vodovoda in kanalizacije po Maistrovi ulici. Ko so dela že tekla, je holding mimo javnega razpisa z omenjeno družbo sklenil še pogodbo za obnovo vročevoda in plinovoda po Maistrovi v višini 654.700 evrov. Naknadno je holding na isti način, torej brez javnega razpisa, z isto družbo sklenil še eno pogodbo v višini 150.000 evrov za prenovo vodovoda in kanalizacije v sosednji ulici Tabor. Pojasnilo holdinga je bilo podobno kot pri Čopovi: projektna dokumentacija za prenovo vodovoda in kanalizacije v Maistrovi ulici iz leta 2008 ni predvidela prenove kanalizacijskega omrežja na Taboru, a je bila prenova vseeno smiselna, ker so med zamenjavo cevi odkrili, da so slednje imele mikrorazpoke, iz katerih je odtekala voda, in ker so bile vodovodne cevi na trasi predvidenih podzemnih zbiralnic, zato so jih morali premakniti.
Takšno prakso smo zasledili še pri drugih projektih, ki so jih lani in leta prej vodila javna podjetja znotraj javnega holdinga. Na takšen način je holding različnim izvajalcem oddal gradnjo komunalne infrastrukture sočasno z gradnjo plinovoda na Cesti 30. avgusta, obnovo vodovodne infrastrukture sočasno z gradnjo Fabianijevega mostu in podaljška Njegoševe ceste, gradnjo vodovoda sočasno z gradnjo kanalizacije po Poti na Golovec in druge posle.
Zaradi množice teh primerov se poraja dvom, da je holding tovrstne pogodbe sklepal upravičeno. Ključno vprašanje je, ali holding ni mogel že vnaprej uskladiti načrtov svojih javnih podjetij, pripraviti skupnega javnega naročila in enotnega ponudnika izbrati na javnem razpisu. Na tak način bi bil ves postopek bolj transparenten, hkrati pa bi holding imel zagotovilo, da je dobil najugodnejšo ponudbo. V holdingu so sicer zagotovili, da podjetja v holdingu svoje investicijske projekte usklajujejo in jih v največji možni meri tudi izvajajo sočasno ter da javna naročila izvajajo skladno z zakonodajo.
Tak postopek bolj podvržen možnostim zlorabe
Predsednik državne revizijske komisije Borut Smrdel navedenih primerov ne pozna, vendar je načelno povedal, da v osnovi slabo pripravljeni projekti ne smejo biti alibi za sklepanje poslov s postopkom pogajanj brez predhodne objave. Ta postopek je namreč po Smrdelovih besedah zaradi minimalnih zahtev po transparentnosti bolj podvržen možnostim zlorab. Da je bil ta postopek zamišljen kot izjema in ne pravilo, se strinjajo tudi na računskem sodišču, saj gre za najmanj konkurenčen postopek javnega naročanja. Ali je holding neutemeljeno uporabil možnost oddaje posla brez transparentnega javnega razpisa, na računskem sodišču ne morejo oceniti brez revizije in preučitve konkretnih okoliščin.
Smrdel je pojasnil, da takšnih primerov še niso obravnavali in da bi o upravičenosti sklepanja pogodbe s pogajanji brez predhodne objave lahko državna revizijska komisija odločala le na predlog bodisi prizadetega ponudnika ali enega od zagovornikov javnega interesa. Slednji so finančno ministrstvo, računsko sodišče, urad za varstvo konkurence in komisija za preprečevanje konkurence. Omenil je tudi, da je državni zbor leta 2012 sprejel novelo zakona o javnem naročanju, s katero so želeli zamejiti sklepanje aneksov in izvedbo postopkov s pogajanji brez predhodne objave. Novela nalaga naročnikom, da morajo pred sklenitvijo aneksa, s katerim spreminjajo predmet oziroma obseg posla ali povečujejo vrednost pogodbe, pridobiti soglasje nadzornega organa. Holding svojega nadzornega sveta ni prosil za soglasje, saj je šlo »pri omenjenih projektih za nove pogodbe (in ne spremembe že obstoječih pogodb), ki so bile podpisane na podlagi zaključenega postopka javnega naročanja«, zato po njihovem mnenju soglasje sploh ni potrebno.