Spust iz bežigrajske strani v podhod zaradi tal iz granita in sten iz travertina obeta veliko, vendar zelo razočara, ko pogled doseže zapuščene prostore, ki jim trenutno največ življenja dajejo grafiti, opazne so tudi sledi množičnega obiska ptičev. Od osmih prostorov je zastekljenih le sedem, saj so lahko, kot so na občini pojasnili ob odprtju podhoda, v okviru razpoložljivih sredstev izvedli le najnujnejše za povezavo z atrijem in obstoječim podhodom pod železniškimi tiri. Prostor pod zahodnimi arkadami, ki je ostal brez zasteklitve, pa bi radi uredili v kolesarnico s pomočjo evropskih sredstev. Če jim bo s prijavo uspelo, jo bodo uredili še letos, medtem ko ureditve potrebnih inštalacij po več kot dveh letih (še) ne omenjajo.
»Povpraševanja potencialnih kupcev oziroma najemnikov do zdaj še nismo zaznali,« še odgovarjajo iz ljubljanske mestne občine. Ker ni povpraševanja, pa ni znana niti namembnost omenjenih lokalov pod Vilharjevo cesto. Prostore, za katere posamezniki niso pokazali zanimanja, da bi vanje vnesli kakšne tržne dejavnosti, bi občina sicer lahko oddala v brezplačno uporabo, vendar pravijo, da so »v podhodih predvsem poslovni prostori, ki niso primerni za društva, saj ta večinoma potrebujejo prostore za pisarniško dejavnost«. Trenutno ima brezplačno v uporabi občinske prostore okoli 40 organizacij ali društev.
V minulem letu mestna občina ni oddala niti prodala nobenega poslovnega prostora v podhodih. Še vedno je prazen občinski poslovni prostor v podhodu Brilejeva, dva prostora od treh v Plečnikovem podhodu in šest od sedmih prostorov v podhodu pod Kržičevo ulico, ki naj bi jih želeli prodati. Za povprečno najemnino deset evrov na kvadratni meter so tako od trinajstih prostorov zasedeni le štirje.