Fasada stanovanjske stavbe na Njegoševi, ki jo Ljubljančani poznajo po imenu Meksika, je po skoraj desetletju negotovosti okrog prenove končno zasijala v novi podobi. Njeno več kot 300.000 evrov vredno prenovo je deloma financirala tudi Mestna občina Ljubljana, ki bo v sklopu projekta Ljubljana – moje mesto do vključno leta 2017 sofinancirala obnovo še 22 dotrajanih stavbnih lupin.

Ocenjena skupna vrednost prenov teh 22 stavbnih lupin znaša okrog 2,83 milijona evrov. Prispevek mestne občine pri teh obnovah bo znašal nekaj manj kot milijon evrov, kar pomeni, da bodo lastniki stavb morali zagotoviti preostanek potrebnega denarja.

Kolikšen delež prenove posameznega pročelja bo sofinancirala mestna občina, je odvisno predvsem od njihovega kulturnovarstvenega pomena. Med 22 izbranimi stavbami so štiri kulturni spomeniki, zato bo občina zanje namenila 50 odstotkov potrebnih sredstev. 15 se jih nahaja na območjih, ki so razglašena za kulturni spomenik, zato bo občina zanje namenila 33 odstotkov potrebnih sredstev. Preostale stavbe bo občina sofinancirala z eno četrtino potrebnega denarja, ker gre za objekte, ki sodijo med kulturno dediščino.

Lastniki štirih stavb, ki so se prav tako potegovali za denar iz občinske blagajne, na razpisu niso bili uspešni, čeprav so prenove potrebna pročelja izpolnjevala vse razpisne pogoje. Komisija jih kljub temu ni uvrstila na nobenega izmed seznamov, ker ima občina na voljo le milijon evrov in torej za sofinanciranje prenov teh stavb nima dovolj denarja.

V projektu Ljubljana – moje mesto je sicer bilo od leta 1990 obnovljenih že okoli 480 stavbnih lupin, so povedali na oddelku za urejanje prostora. Na oddelku za urejanje prostora so še dejali, da je vrednost obnov od leta 1996 do 2012 znašala približno 45 milijonov evrov. Slabo polovico tega zneska (20 milijonov evrov) je prispevala občina, preostanek pa lastniki obnovljenih stavb.

Po podatkih Supervizorja sta največ prenov stavbnih lupin v sklopu projekta Ljubljana – moje mesto opravile družbe Givo, Rima in celjski Remont. Glede na to, da je šla družba Rima letos spomladi v stečaj, nekatere skrbi, kako njen propad vpliva na odpravo morebitnih napak na fasadah, ki jih je prenavljala ta družba. Na oddelku za urejanje prostora so dejali, da lahko v takšnih primerih unovčijo bančne garancije. Vsak izvajalec mora namreč ob podpisu pogodbe občini in lastnikom stavb zagotoviti brezpogojno bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za dobro izvedbo del v višini 10 odstotkov vrednosti prenove, ob tem mora ob primopredaji pogodbenih del dati še bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku, ki prav tako znaša 10 odstotkov vrednosti pogodbenih obveznosti.

Na občini so sicer zagotovili, da pri izvajanju projekta Ljubljana – moje mesto le redko naletijo na primere, ko bi morali unovčiti bančno garancijo zaradi odprave napak. V zadnjih letih tako niso unovčili nobene garancije. Mestna občina prav tako po primopredaji ne spremlja več stanja obnovljenih fasad. To počnejo lastniki stavb, so dejali na oddelku za urejanje prostora.