Pejovnik: Finančna situacija na ljubljanski univerzi je kritična

Dosegli rob, preko katerega ne smejo

Ljubljanska univerza je po petih letih pristala na enakih sredstvih financiranja kot leta 2008, ko je za izvajanje študijskega procesa iz proračuna prejela 155 milijonov evrov, je poudaril Pejovnik in dodal, da je v letošnjem letu vsota po uredbi o financiranju visokega šolstva ponovno enaka. Na UL vztrajajo na tem, da se financiranje ne vrne na leto 2008, ampak na leto 2011, ko so prejeli 178 milijonov evrov.

V lanskem letu je univerza po njegovih besedah naredila nekaj korakov, na katere kot rektor naše največje univerze ni ponosen: zmanjšala je proračun za 25 milijonov evrov in tudi število zaposlenih za pet odstotkov oz. za 300 zaposlenih.

»To so številke, ki pomenijo, da je univerza dosegla rob, preko katerega več ne sme. Zato moramo jasno in glasno povedati vsem, da se najboljša slovenska univerza uničuje in da nismo več sposobni narediti karkoli v smeri ohranjanja kvalitete,« je zatrdil Pejovnik.

Kaj se bo zgodilo z reformo na univerzi, morata odločiti ministrstvo ali vlada

Spomnil je, da vse to vpliva na izvedbo bolonjskega procesa glede na to, da bo v študijskem letu 2013/14 univerza v celoti pričela izvajati peti letnik reformiranih bolonjskih programov. Opozoril je, da s takšnimi sredstvi že v zadnjih treh mesecih tekočega študijskega leta preprosto ne bodo več mogli izvesti študijskega procesa.

O tem, kaj se bo zgodilo z reformo na univerzi, mora po njegovem mnenju sicer odločiti tisti, ki je za to najbolj odgovoren, to pa sta v tem primeru ministrstvo za izobraževanje oz. vlada.

»Naša naloga je, da povemo, da univerzo preživetje ne zanima. Univerza, ki bi se s tem ukvarjala, je za državo nekoristna,« je ogorčeno dejal Pejovnik. Po njegovem mnenju mora univerza skrbeti za to, da mladi dobijo ustrezno izobrazbo, ki jim bo omogočala kompetentnost kjerkoli v Evropi.

Skromno, a kakovostno izobraževanje

Zato želijo z vlado oz. ministrstvom skleniti triletna dogovora o tem, kaj »naj univerza v prihodnjih treh letih za državo naredi, in o najnižjem možnem obsegu financiranja«. Tako da bodo v nekem ustvarjalnem miru po besedah Pejovnika sicer »skromno, a vendar še vedno kvalitetno izobraževali«.

Pejovnik je še povedal, da je univerza končala z akreditacijskim postopkom na nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Vsa mnenja, ki jih je komisija napisala, so visoko pozitivna, sam postopek je v zaključni fazi in Pejovnik računa, da bodo na naslednji seji Nakvisa poročilo tudi obravnavali. S tem bo akreditacijski postopek UL po navedbah njenega rektorja v celoti končan in veljaven za naslednjih sedem let.

V zvezi s tožbo proti državi glede razpisa za vpis pa je Pejovnik pojasnil, da kljub temu, da sodišče ni razsodilo do 5. marca, ko se je zaključil razpis, želijo stališče, ali je vlada sprejela zakonit ali nezakonit sklep. Po mnenju rektorjev štirih javnih univerz je vladno soglasje k razpisu za vpis v prihodnje študijsko leto nezakonito in posega v ustavno zagotovljeno avtonomijo univerz. Zato je ljubljanska univerza na upravnem sodišču vložila tožbo proti državi, je še navedel rektor UL Pejovnik.

Svetlik: Ljubljanska univerza je zelo zaželena institucija za študij

Ljubljanska univerza je zelo zaželena institucija za študij, ki večini študentov omogoča, da izberejo želeni program študija. Splošno zadovoljstvo s programi in predmeti je visoko, študenti pa so posebej zadovoljni s svojimi profesorji, so glavne ugotovitve študije Univerze v Ljubljani, ki jo je danes predstavil Ivan Svetlik s FDV.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil profesor na Fakulteti za družbene vede Ivan Svetlik, sicer nekdanji minister za delo, je študija v bistvu rezultat ankete med študenti, ki študirajo na prenovljenih študijskih programih Univerze v Ljubljani (UL) in najbolj neposredno občutijo reformne spremembe. Anketo je od skoraj 40.000 študentov, vpisanih v prenovljene programe, izpolnila dobra četrtina oz. 10.000 študentov, kar po prepričanju Svetlika daje anketi visoko stopnjo verodostojnosti.

Ocena študentov ni preveč dobra, pa tudi ne preveč zaskrbljujoča

Spomnil je, da bolonjska prenova študijskih programov na UL poteka intenzivno že več kot sedem let, od leta 2004. Kot je omenil, danes večina študentov študira na novih programih, mnogi bolonjski diplomanti pa so se že zaposlili. Dejal je, da so se zaradi bolj sistematičnega in verodostojnega procesa izboljševanja programov na UL odločili pridobiti povratne informacije od študentov.

Svetlik je poudaril, da študentska ocena bolonjske prenove ni niti pretirano dobra niti pretirano zaskrbljujoča. »Ne govori o tem, da bi bili doseženi vsi s prenovo zastavljeni cilji, čeprav se nekateri že uresničujejo. Upoštevati je namreč treba, da je prenova v teku,« je dejal.

Nizka stopnja mednarodnih izmenjav

Ob visoki stopnji zadovoljstva pa so študentje izrazili tudi kritičnost. Po oceni Svetlika so zaskrbljujoče navedbe študentov, da med kolegi opažajo precej takih, ki niso zainteresirani za študij. Ena najbolj kritičnih ocen pa je po njegovih besedah še vedno nizka stopnja mednarodne mobilnosti oz. mednarodnih študijskih izmenjav. Med razlogi za nemobilnost študenti na prvo mesto postavljajo pomanjkanje denarja, na drugo mesto pa strah pred tujino.

»Študija nakazuje, da je treba nekatere študentske ocene programov posebej proučiti in razmisliti, kako naprej,« pravi Svetlik. Kot pojasnjuje, mednje sodijo predvsem ocene kreditnega vrednotenja in izpolnitev pričakovanj študentov, izbirnosti predmetov, študijskih obremenitev vključno z učnimi metodami ter nekoliko pomanjkljive podpore mobilnosti.

Študija je sicer usmerjena v ocenjevanje izvajanja študijskega procesa na ljubljanski univerzi ter predstavlja prvi korak v smeri sistematičnega ovrednotenja bolonjske reforme. A za celovito sliko bo treba, kot pravi Svetlik, pridobiti tudi poglede učiteljev, delodajalcev in diplomantov, ki lahko svojo študijsko pot ocenijo z vidika življenjskih in delovnih izkušenj po zaključku študija. UL bo po njegovih besedah opravila te raziskave do konca tega leta.