Obisk poslovnih turistov v prestolnici upada

Predvsem je izrazito poskočil obisk med poletnimi meseci, torej v času poletne turistične sezone. Številke rastejo, kar je vzpodbudno in zelo dobrodošlo, saj pomeni, da smo na področju poletnega turizma v Ljubljani naredili pomemben korak naprej, vendar hkrati beležimo tudi ogromen upad poslovnih turistov. Teh poleti nikoli ni bilo toliko, da bi zapolnili naše kapacitete, zato smo seveda veseli, da se je v poletnih mesecih izoblikovala tudi drugačna struktura obiskovalcev, ki zapolnijo naše kapacitete, vendar so to običajno cenovno bolj občutljivi obiskovalci, za katere je Ljubljana le vmesna postojanka, kjer se zadržijo zgolj dan ali dva in posledično tudi manj zapravijo. Za poslovne turiste je Slovenija vse manj zanimiva, saj še v vseh sedemnajstih letih, kolikor delam v hotelirstvu, nismo zabeležili tako slabe obiskanosti kot januarja letos.

Problem delno povezujem s hudo gospodarsko krizo, ki je v Ljubljano prišla šele zdaj oziroma v drugi polovici preteklega leta, januarja pa se je še poglobila, saj na področju gospodarstva ne napredujemo in ne vzpodbujamo tujih investicij, posledično pa k nam zato ne prihajajo tuji gospodarstveniki, iz Slovenije pa so se umaknila tudi številna diplomatska predstavništva, kar je vplivalo predvsem na poslovanje hotelov višje kategorije. Prav tako je problem delno povezan s poplavo konkurence, ki je v nekaterih primerih nelojalna. Samo v minulem letu smo na področju hotelov s tremi in štirimi zvezdicami pridobili približno 350 novih hotelskih sob. V Ljubljani je tako že skoraj vsaka druga hiša hostel ali hotel, čeprav vsi ne izpolnjujejo pogojev za tovrsten naziv.

Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov namreč dovoljuje samooceno za hotele in druge nastanitvene obrate z do tremi zvezdicami, le za višje kategorije pa je potrebna tudi ocena certificiranega ocenjevalca. Tako se te nastanitve na spletnih straneh, kot je booking.com, predstavljajo kot hoteli z določenim številom zvezdic, vendar so to penzioni in sobodajalci, ki ponujajo zgolj nastanitev brez drugih hotelskih storitev in imajo zato nižje stroške poslovanja, na podlagi česar si lahko privoščijo tudi nižje cene. S takšno omejeno ponudbo je nastala nova cenovna politika v Ljubljani, ki dolgoročno škodi vsem ponudnikom in zmanjšuje vrednost destinaciji.

Ne nameravamo se spustiti v cenovno vojno, saj se je boriti na tak način, ne da bi nižal kakovost, zelo težko. Gostom bomo še naprej skušali ponuditi vedno več in vedno bolj kakovostne storitve, jih presenetiti z drobnimi pozornostmi, imamo tudi odlično lokacijo. Dodatno vrednost prinese tudi mednarodna blagovna znamka (Hotel Slon je član mednarodne verige hotelov Best Western, op. p.).

Naša največja rakava rana je zagotovo slaba povezanost s svetom, za kar je na prvem mestu »zaslužen« naš letalski prevoznik. Zaradi njegovih finančnih težav posledično trpi celoten turizem, ne samo v Ljubljani, temveč v celi Sloveniji. Ne le da so povezave slabe, tisti, ki se trudimo in delamo v turizmu, najbolj zamerimo nekonkurenčne cene. Pred kratkim je eden izmed gostov za letalsko vozovnico od Dunaja do Ljubljane odštel 636 evrov. Resda je karto kupil v zadnjem trenutku, ampak za ta denar lahko danes iz Benetk letiš že v New York. To pomanjkljivost nam najpogosteje očitajo tudi strokovnjaki in organizatorji kongresov. Naš prevoznik ni niti toliko konkurenčen, da bi Ljubljano povezal s Parizom in Londonom in prepričan sem, da bi ukinili tudi lete v Frankfurt in München, če bi na teh linijah imeli druge konkurenčne prevoznike.

Ljubljano tujci zelo hvalijo. Tudi sam pozdravljam ureditev mestnega jedra, številne prireditve, predvsem v decembru, in praznično okrasitev, ki je minule praznike prekašala celo dunajsko in londonsko. Vendar bi si želel večji proračun za promocijo in posledično dvig prepoznavnosti, saj je to ključ do uspeha vsake uspešne turistične destinacije. Zato je v Parizu lahko soba v hotelu s štirimi zvezdicami vredna tristo evrov, v Ljubljani pa sto evrov. Premalo se izkorišča tudi potencial kongresnega in mednarodnega sejemskega turizma, kar je škoda, ker imamo na tem področju veliko prednost: imamo dva kongresna centra, Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče, ki sta dokaj blizu in dostopna tudi peš, prav tako so v neposredni bližini vsi hoteli.

Čeprav je bilo v preteklosti veliko zamujenega, pa se boljši rezultati na področju kongresnega turizma obetajo že prihodnje leto. Hotelirji smo se namreč s Kongresno-turističnim uradom Slovenije, zavodom Turizem Ljubljana, kongresnima centroma in nekaterimi drugimi partnerji povezali v javno-zasebno partnerstvo, s katerim želimo vzbuditi zanimanje na mednarodnem kongresnem trgu in nekatere mednarodne kongrese v prihodnjih letih privabiti tudi v Ljubljano. Infrastruktura je dobra, nastanitev je dovolj, kakovost je na mednarodnem nivoju, zdaj moramo to le pokazati svetu.