Prostorska stiska na Kolodvorski ulici je postala zelo očitna že v prvih letih delovanja Kinodvora pod okriljem Mestne občine Ljubljana. V tem kinu, ki letos praznuje 90. obletnico, so nato uredili dodatno dvorano, a so ponudbo lahko povečali le na 197 sedežev. Kljub tako majhni kapaciteti pa je Kinodvor, ki je nekoč slovel po predvajanju erotičnih vsebin, v zadnjih štirih letih od ponovnega zagona vsako leto povečal svoj obisk in krepko presegel pričakovanja ob ustanovitvi zavoda leta 2008. Tudi letos glede na rezultate prvih mesecev pričakujejo, da bodo presegli 121.054 gledalcev, kolikor so jih našteli lani.
Z vidika raznolikosti programa je ena sama prava dvorana velika omejitev. Številni filmi se lahko predstavijo le z nekaj projekcijami in na sporedu ostanejo od enega do največ treh tednov. »Trendi združevanja lokacij in odpiranja kinov z več dvoranami so del razvoja kinematografije in na težave, s katerimi se soočajo tisti z eno kinodvorano, smo ustanovitelja opozorili že na začetku delovanja,« pravi direktorica Kinodvora Nina Peče. Ko je idejo o novih prostorih podprl še trend rasti obiska, pa je ljubljanska mestna občina v svojo strategijo razvoja kulture do leta 2015 vključila tudi minipleks mestnega kina – kot eno od poglavitnih naložb za obogatitev kulturne ponudbe v prestolnici, katere realizacija pa je odvisna od proračunskih možnosti.
Več manjših dvoran
»Glede na spremembe navad pri obiskovanju kina je gradnja minipleksa z dvema srednje velikima in dvema manjšima dvoranama optimalna rešitev,« so zapisali na občinskem oddelku za kulturo. Tudi Pečetova se strinja, da je uspešno in ekonomično programiranje kina možno le z več dvoranami. »Filmi morajo ostati na programu dlje časa, saj zanimanje zanje raste in šele po nekaj tednih doseže večji del občinstva,« pojasnjuje in dodaja, da je treba zagotoviti tudi večjo dvorano za posebne priložnosti, zlasti za premiere nacionalne filmske produkcije.
Načrtovani minipleks bi bil velika pridobitev za prestolnico, saj ta potrebuje več dvoran v središču mesta, ne glede na to, ali gre za gradnjo novih ali revitalizacijo obstoječih dvoran, je prepričan programski direktor filmskega festivala Liffe Simon Popek. »Vsako resno evropsko mesto ima rešeno vprašanje mestnih kinodvoran, v Ljubljani pa smo v nenavadni situaciji, ko Kinodvor po sili razmer vrti mnoge filme, ki po vseh normativih spadajo v multiplekse. To je napaka lastnikov večjih kinodvoran, ki v tovrstnih filmih očitno ne vidijo interesa. Posledično mnogi odkupljeni majhni filmi ne najdejo svojega mesta v art kinu, ali pa jih zavrtijo samo nekajkrat,« še pojasnjuje. Koliko bodo novi prostori uporabni za Liffe, bo odvisno od števila sedežev, saj jih zanimajo predvsem večje dvorane.
Nova gradnja ali reciklaža?
Ideja o mestnem minipleksu bolj kot ne še visi v zraku. Prvi pogoj za resnejše načrtovanje je primerna lokacija, pravijo v Kinodvoru, na občini pa naj bi do konca letošnjega leta izdelali idejni projekt in dokumentacijo za gradnjo. Dodatna filmska platna bodo nedvomno v ožjem središču mesta - poleg prvotne lokacije ob ploščadi gostilne Figovec, ki je bila ideja podžupana Janeza Koželja, se je konec lanskega leta pojavila še ideja o ureditvi mestnega kina v podhodu Ajdovščina. To so si zamislili v skupini arhitektov Scapelab in Arhitekti Dobrin, ko so na povabilo Društva arhitektov Ljubljana in mestne občine pripravili svojo vizijo Slovenske ceste leta 2020, kjer bo po zaprtju za avtomobilski promet več prostora za pešce. Na občini so ta predlog pozdravili in naročili arhitekturno-urbanistično preveritev lokacije, ki pa naj bi bila v teku, zato je, kot pravijo, o časovnici uresničitve projekta še prenagljeno govoriti. V tem podhodu ima občina sicer v lasti dva poslovna prostora.
»V novi ureditvi Slovenske ceste bo podhod Ajdovščina še manj smiseln kot danes, saj bo mogoče cesto zlahka prečkati čez cestišče. In kaj narediti s temnim, introvertiranim, praznim prostorom sredi mesta? Namesto da ga skušamo prisiljeno odpreti, osvetliti, smo se odločili izkoristiti njegov značaj in vanj postaviti program, ki zahteva temo, introvertiranost in mir,« je v imenu ekipe povedal Marko Studen, vodja biroja Scapelab, v katerem niso razmišljali le o podobi, ampak tudi o programu novega okolja.
Pozabljenemu podhodu bi dali novo priložnost zaradi njegove dostopnosti in predvsem, ker želijo reciklirati obstoječi urbani prostor. »Namesto gradnje nove stavbe bi v podhodu z relativno majhno naložbo dobili tri dvorane s približno 130 sedeži in klubskim prostorom, z nekaj večjim vložkom pa še veliko dvorano s približno 200 sedeži,« pojasnjuje Studen. Dodaja, da bodo z veseljem razvili projekt naprej, če se bodo na občini odločili zanj.
Ista vizija in brez pokovke
Na vprašanje, ali bodo v novem mestnem kinu gledalci lahko zobali pokovko kakor v komercialnih dvoranah oziroma kako bodo ohranili posebni čar starega kina s Kolodvorske ulice, v Kinodvoru odgovarjajo, da »ideja novega minipleksa izvira iz dejanskih prostorskih potreb, zato ni nobenega razloga, da bi se z novimi prostori kakor koli spremenila tudi vizija Kinodvora kot mestnega kina za prikazovanje kakovostne filmske produkcije«. Tudi v novih prostorih naj bi tako Kinodvor ostal več kot samo kino, še naprej naj bi bili filmski dogodki družabno naravnani, s ponudbo za vse generacije - s povečanjem števila dvoran bodo imeli več možnosti za razvoj programa za otroke in mlade, skupaj s številnimi filmsko-vzgojnimi dejavnosti za družine in izobraževalne ustanove.
