Čeprav so mnogi mislili oziroma so še danes prepričani, da je bila za prijetno škropljenje na Prešernovem trgu v vročih dneh pred petimi leti zaslužna ljubljanska mestna občina, je bil slikar Zmago Modic tisti, ki si je zamislil umetni dež v okviru takratnega projekta Območje lastnega vremena. Med Modičevo poletno slikarsko šolo, ko so izpod spretnih rok nastajale umetnine, so vroči mimoidoči, predvsem pa turisti, z veseljem postali kakšno sekundo dlje pod visečimi škropilniki in se osvežili.
Slovenska prestolnica je imela takrat res svoje lastno vreme, na kar so opozarjali tudi posebni znaki, od tistega poletja naprej pa škropilniki niso več hladili razgretih teles, čeprav so tudi v Ljubljani temperature vsako poletje višje. Na številna vprašanja občanov, ki se jim je zdel umetni dež trajna pridobitev, so nato vsa naslednja leta na zavodu Turizem Ljubljana odgovarjali, da na javnem razpisu za sofinanciranje turističnih prireditev na javnih površinah niso dobili ničesar podobnega, zato se bodo morali hladiti kako drugače. Želje po ponovitvi pa ni imel več niti Zmago Modic, saj so, kot je pojasnil, kasneje njemu osebno izstavili račun za vodo v višini 700 evrov. Da bi vzoru številnih metropol sledila kar sama Mestna občina Ljubljana, pa tudi ni pričakovati, ker kot so odgovorili: »Menimo, da postavitve, kot je umetni dež, zlasti z vidika premišljenega ravnanja z vodo, niso ustrezna rešitev.«
Namesto umetnega dežja so obiskovalcem in občanov na voljo številni pitniki, še dodajajo. S kakovostno pitno vodo se lahko odžeja vsak na 16 lokacijah po vsej Ljubljani, nazadnje so dodali novega v Mostecu, hkrati pa so vzpostavili mobilno aplikacijo »Tap Water Ljubljana«. Ta pomaga na zemljevidu poiskati najbližji pitnik in ponudi še druge zanimivosti, ki so v bližini pitnika. »Tako lahko hitro in preprosto poiščete pitnik in se na sprehodu, izletu ali le na poti iz službe odžejate s pitno vodo,« so še zaključili na magistratu.
