Matjaž Kumer iz Zgornjih Bitenj v občini Kranj je po pošti prejel plačilni nalog s strani Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica, Log-Dragomer in Horjul. Samodejna merilna naprava, ki prekrške slikovno dokumentira, je namreč njegovemu vozilu nekaj dni pred tem v občini Brezovica namerila 67 kilometrov na uro, in sicer v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Redarstvo mu je zato naložilo globo v višini 250 evrov oziroma polovico tega zneska, če ga poravna v osmih dneh od prejema položnice. Kumer se je odločil za slednje in plačal 125 evrov.
Na fotografiji se ni nič videlo
Če nekaj dni pa je storil nedolžen, a – kot kaže – zanj usoden korak, zaradi katerega je bil ob dodatnih 275 evrov. Na medobčinsko redarstvo je namreč naslovil pisni poziv, naj mu predložijo boljšo fotografijo, ki jo je posnel radar, saj se na tej, ki jo je prejel skupaj s položnico, sploh ni videlo tablice avtomobila. »Pozval sem jih, naj mi predložijo fotografijo, iz katere bo razvidno, da gre res za moje vozilo. Kot ste lahko sami videli, je na fotografiji ena sama črnina, iz katere ni mogoče razbrati, za katero vozilo gre, kaj šele, da bi se videla registrska tablica. Napisal sem še, da sem 125 evrov poravnal, in jih prosil, naj mi denar vrnejo, če nimajo upravičenega dokaza za storjen prekršek,« je opisal Kumer.
Njegov dopis, v katerem ni niti z besedico omenjena pritožba, je namreč medobčinsko redarstvo obravnavalo kot zahtevek za sodno varstvo in ga odstopilo sodišču. Slednje je »zahtevek za sodno varstvo« zavrnilo kot neutemeljen in Kumru naložilo še plačilo sodne takse v višini 150 evrov.
»Samo zato, ker sem redarstvo prosil za korektno fotografijo, sem moral namesto 125 evrov plačati skupno 400 evrov. Seveda sem vse plačal, preden sem šel na dopust, saj mi je carinska uprava grozila z izvršbo,« je potarnal naš sogovornik in poudaril, da to ni bila zahteva za sodno varstvo, ampak zgolj prijazen dopis.
Obstajata dva dopisa?
»Poznam zadevo. Gospod je napisal pritožbo. Na dopisu nedvoumno piše pritožba, zato ga je medobčinsko redarstvo kot prekrškovni organ odstopilo v reševanje sodišču,« nam je razložil vodja vrhniškega medobčinskega redarstva Dean Stepančič. Na vprašanje, kje v Kumrovem dopisu se omenja »pritožba«, »zahtevek« ali besedna zveza »sodno varstvo«, je Stepančič odvrnil: »Ne govorimo o vašem listu papirja, temveč o dopisu, ki je v našem spisu in je edini verodostojen. Lahko, da nimate iste kopije, kot jo imamo mi. V našem spisu piše – zadeva: pritožba.«
Na naše vztrajanje, ali ni praksa, da se stranko v postopku – če ni popolnoma jasno, ali gre za informativni dopis ali pritožbo – vsaj opozori na vse pravne posledice oziroma se jo pozove na dopolnitev vloge, je Stepančič ponovil, da je bilo vse nedvoumno zapisano. Stepančič je še povedal, da bi se lahko Kumer zglasil na sedežu medobčinskega redarstva in kot stranka v postopku pogledal dokazila – tudi fotografijo v boljši resoluciji, kakršno so posredovali sodišču.
Kumer, ki smo ga še enkrat poklicali in vprašali, ali nemara obstajata dva različna dopisa, je zatrdil, da ne. »Stoodstotno obstaja samo en dopis, ki sem ga poslal, in tega imate tudi vi. Imam štiri otroke in prisegam na njih, da ne obstaja noben drug,« je Kumer podkrepil svojo trditev in pristavil, da bo, takoj ko se vrne z dopusta, od redarstva zahteval originalen dopis iz spisa in jih postavil na laž.
Rajko Pirnat: S takim primerom se še nisem srečal
Dr. Rajko Pirnat, redni profesor na katedri za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete, pravi, da se s tovrstnim primerom še ni srečal in da bi moral, preden se o njem konkretno izjasni, preučiti tako dopis kot tudi odločitev sodišča. »Na splošno pa velja, da morajo organi, zlasti sodišča, vlogo obravnavati po vsebini – ne glede na naslov. Resda so tovrstni postopki izredni rutinirani, vendar dopisa, v katerem ni dovolj jasno izraženo, da se kršitelj pritožuje oziroma želi uveljavljati sodno varstvo, ne bi smeli obravnavati kot zahtevek za sodno varstvo. Najmanj, kar je, bi lahko redarstvo zahtevalo dopolnitev vloge oziroma kršitelja opozorilo na pravne posledice,« nam je po telefonu razložil Pirnat in dodal, da bi lahko vse skupaj – ali gre za zahtevek za sodno varstvo ali zgolj za vpogled v spis – razčistilo tudi sodišče.
In kaj lahko še stori Kumer, če želi dobiti nazaj denar, ki mu ga je izpulilo birokratsko kolesje? Po mnenju Pirnata lahko še vedno dokazuje, da njegov dopis ni bila zahteva za sodno varstvo. Konec koncev je tudi v roku plačal polovico globe. »Najbrž bi moral uveljavljati odškodninski zahtevek zoper občino in državo. Ker pa je zadeva zelo 'mejna', bi lahko redno sodišče, ki bi obravnavalo ta odškodninski zahtevek, dopis vendarle štelo kot zahtevek za sodno varstvo. Bistvo je v tem, ali bi sodišče v nje-govem dopisu prepoznalo ugovarjanje zoper prekršek,« je pojasnil Pirnat.