Oglasna priloga: Največji izziv predstavljajo projekti na področju prometa

Regijo zaznamuje velika heterogenost med občinami, tako po velikosti kot tudi po številu prebivalstva in razvitosti. O razvojnih ambicijah osrednjeslovenske regije smo se pogovarjali z direktorico Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (LUR) mag. Lilijano Madjar.

LUR je gospodarsko najrazvitejša slovenska regija. V letu 2010 je regija ustvarila 36,6 odstotka celotnega slovenskega BDP, od tega kar tri četrtine v storitvenih dejavnostih. Število zaposlenih v LUR je precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji živijo, zato ima gospodarstvo v LUR širši zaposlitveni pomen. LUR ima prebivalstvo z najvišjo izobrazbeno strukturo med regijami, pomembna pa je tudi zaradi razvojno-raziskovalne dejavnosti, tako glede obsega bruto domačih izdatkov, namenjenih za to dejavnost, kot tudi glede števila zaposlenih v tej dejavnosti. Na podlagi teh podatkov lahko rečemo, da je LUR najbolj razvita slovenska regija. Vendar je to dvorezen meč, saj smo zaradi tega omejeni pri virih financiranja. Ključen dejavnik pri dodeljevanju razvojnih sredstev regijam je namreč tako imenovani indeks razvojne ogroženosti. Za programsko obdobje 2007–2013 je bilo ljubljanski urbani regiji, ki šteje 26 občin, v katerih živi četrtina prebivalcev Slovenije, na podlagi indeksa razvojne ogroženosti namenjenih manj kot tri odstotke vseh razvojnih sredstev iz kvote sredstev za regije. Tako videnje regije je po našem mnenju problematično in je še posebno boleče za tiste predele regije, ki ne dosegajo niti povprečne ravni razvitosti na ravni Slovenije.

Trenutno smo sredi intenzivnih priprav novega regionalnega razvojnega programa LUR za obdobje 2014–2020. Pravkar potekajo sestanki s ključnimi akterji v regiji, da bi identificirali in ovrednotili ključne projekte, ki bodo upravičeni do sofinanciranja v novi finančni perspektivi. V proces smo vključili širok spekter inštitucij, tako javnega kot zasebnega sektorja, nevladne organizacije in druge, ki želijo prispevati k razvoju. Naš pomemben sogovornik pri pripravi tega večletnega programa so občine v regiji, zato želimo z vsako posebej spregovoriti o razvojnih priložnostih v regiji. Vse projekte, ki bodo kandidirali za evropske vire financiranja, bo treba umestiti v dogovor za razvoj regije za obdobje 2014–2017, ki bo sklenjen med regijo in državo.

V RRA LUR smo ponosni na vse dosedanje izpeljane projekte. Vsak končan projekt namreč daje konkretne rezultate, hkrati pa ustvarja sinergije, vodi v nove projekte ter se odraža v dejavnostih, v življenju in kakovosti bivanja v regiji.

Seveda so zagotovo največji in najbolj zapleteni projekti na področju javnega prometa; ti predstavljajo naš največji izziv. Leta 2010 smo pripravili strokovne podlage za urejanje javnega prometa v regiji, ki se trenutno nadaljujejo s pripravo dokumentacije za vzpostavitev mreže tako imenovanih »park and ride« zbirnih središč LUR. Gre za mrežo intermodalnih prestopnih točk, kjer bo mogoče pustiti vozilo in pot nadaljevati z avtobusi LPP ali drugimi prevoznimi sredstvi. Nekatere takšne točke v regiji že delujejo, to so Dolgi most, Stožice, pred kratkim je bila vzpostavljena na Chengdujski cesti v Novih Fužinah. RRA LUR bo s pomočjo zunanjega izvajalca s prometnim modelom opravila analizo potrebnih zmogljivosti, poskrbela za študijo izvedljivosti, analizo stroškov in koristi, končni rezultat pa bodo idejne zasnove za 23 lokacij P+R v regiji, v katerih bo javni del parkiranja obdelan do ravni idejnega projekta. Izvedbeni projekt bomo v prihodnji finančni perspektivi 2014–2020 prijavili za pridobitev sredstev kohezijskega sklada. Med drugim smo lani vzpostavili tudi portal neprometnih vsebin Gremo na pot (www.gremonapot.si), ki prebivalcem prikazuje in svetuje pohodne, tekaške in kolesarske poti po regiji, hkrati pa ljudi spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu.

Zaposleni v agenciji sodelujemo pri več kot 10 projektih, bodisi nacionalnih ali kot del evropskih partnerskih konzorcijev. Z vidika naše regije imajo zagotovo poseben pomen projekti za razvoj kadrov. Smo izvajalec regijske štipendijske sheme, pri čemer gre za kadrovske štipendije za dijake in študente, ki se sofinancirajo z evropskimi sredstvi. Gre za dober ukrep, tako za štipendiste kot tudi za delodajalce, ki pa je žal premalo poznan. Izvajamo tudi projekt Podjetno v svet podjetništva – v letošnjem letu bomo za pet mesecev v agenciji zaposlili skupno 20 ljudi iz celotne regije, ki bodo s pomočjo mentorja razvijali svoje podjetniške ideje in se hkrati pripravljali na samostojno podjetniško pot. Projekt je prava uspešnica, zato si želimo, da bi v prihodnje postal tradicionalen.

Zelo smo ponosni tudi na vzpostavitev poslovne verige in zaščito blagovne znamke Povezujemo oblikovanje in industrijo. Oblikovalsko stroko smo povezali s pohištvenimi podjetji; rezultat so številni idejni osnutki, nekateri so zaživeli tudi kot prototipi, ki so bili razstavljeni na sejmu Ambient 2012. Udeleženci projekta smo prejeli številne nagrade, kar potrjuje, da je spodbujanje domače lesnopredelovalne in pohištvene industrije ter vzpostavitev prodajnih poti prava pot. S projektom kandidiramo za evropsko nagrado za inovativnost v javni upravi, na njegovi podlagi pa je zaživel tudi Regionalni center kreativne ekonomije, ki bo skušal sistematično združevati kreativni sektor z industrijo.

Prepričani smo, da vse naše aktivnosti vodijo k višji kakovosti bivanja v regiji. Prek projektov smo povezani skoraj z vsemi evropskimi državami, s čimer ostajamo v stiku s sodobnimi evropskimi smernicami, odpiramo pa si tudi nove izzive za prihodnost.