Sedemnajst ljubljanskih četrtnih skupnosti od mestne občine na letni ravni skupno prejme nekaj več kot pol milijona evrov sredstev, s pomočjo katerih uresničujejo svoje načrtovane projekte. Nekateri predsedniki četrtnih skupnosti pravijo, da je sodelovanje z občinskimi oblastmi dobro, a ima skoraj vsaka četrtna skupnost na seznamu pobud in predlogov tudi črne pike, za katere še niso uspeli najti skupne rešitve.
»Na splošno lahko sodelovanje med našo četrtno skupnostjo in ljubljansko mestno občino ocenim kot dobro,« je prepričana predsednica Četrtne skupnosti Center Meta Verbič (Lista Zorana Jankovića). Dodaja, da je sodelovanje še posebno uspešno z občinskim oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet. Ravno reševanje prometne problematike v centru je najbolj pereč problem četrtne skupnosti, ki se s 25.000 prebivalci uvršča takoj za Šiško in Bežigradom. V Četrtni skupnosti Center so letos od občine prejeli dobrih 20.000 evrov proračunskih sredstev ter še pet tisočakov za vzdrževanje in ureditev zunanjih športnih površin, ki so jih namenili za postavitev treh fitnes naprav na otroškem igrišču Nove Poljane in namestitev nove betonske mize za namizni tenis v parku Tabor. »Ocenjujemo, da nam sredstva, ki nam pripadajo glede na število prebivalcev in velikost naše četrtne skupnosti, zaenkrat zadostujejo za uresničevanje programov, ki smo si jih začrtali. Če bi jih dobili več, pa se ne bi branili in bi lahko dodali še kakšen nov program,« še ocenjuje Verbičeva.
Sredstva za razvoj in delovanje občine
Sedemnajst ljubljanskih četrtnih skupnosti je letos sicer prejelo nekaj več kot 517.000 evrov sredstev, ki so določena z občinskim odlokom o proračunu za posamezno leto in predstavljajo glavni vir financiranja njihovih dejavnosti, hkrati pa lahko četrtne skupnosti, kot so pojasnili na ljubljanski občini, dodatna sredstva pridobijo tudi z donacijami in prodajo oglasnega prostora v svojih četrtnih glasilih. Prav toliko proračunskih sredstev kot letos so četrtne skupnosti prejele tudi lani, medtem ko so leta 2011 prejele nekaj več kot 519.000 evrov, saj je bilo zaradi takrat nekoliko višje županove plače višje tudi izplačilo sejnin.
65 odstotkov vseh sredstev se namreč enakomerno porazdeli med četrtne skupnosti, medtem ko se preostalo deli glede na število prebivalcev in površino posamezne četrtne skupnosti. Sredstva lahko četrtne skupnosti namenijo za obveščanje občanov, izvajanje športnih, kulturnih in socialnih prireditev in programov ter čiščenje in urejanje okolja, kot tudi za ureditev in vzdrževanje objektov javne komunalne infrastrukture. V občinskem proračunu so četrtnim skupnostim zagotovljena tudi finančna sredstva za sejnine članom sveta četrtne skupnosti, ki jim za udeležbo na seji četrtne skupnosti pripadajo sejnine v višini 0,8 odstotka mesečne plače župana brez dodatkov, medtem ko sejnine za predsednika sveta znašajo dva odstotka mesečne županove plače brez dodatkov, prav tako pa je upravičen do povrnitev stroškov za uporabo lastnega mobilnega telefona v višini tristo evrov na leto.
Manjši projekti lažje uresničljivi
V letošnjem letu je najmanj denarja prejela Četrtna skupnost Šmarna Gora, največ pa po površini največja ljubljanska četrtna skupnost Sostro, in sicer nekaj manj kot 25.000 evrov proračunskih sredstev ter 7000 evrov za mala dela, ki so jih v skupnosti namenili za ureditev odvodnjavanja in okolice. Predsednik sostrske četrtne skupnosti iz vrst SDS Janez Moškrič, ki je že večkrat izrazil nezadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev nad odnosom občinskih oblasti, saj je kar trideset odstotkov Sostrega še vedno brez vodovoda, približno šestdeset odstotkov pa brez kanalizacije, ob tem pravi, da z občino sodelujejo in so nekatere njihove pobude tudi upoštevane, vendar se pogosto zaplete pri izvedbi. »Od pobude in prvih dokumentov za kakšen projekt, kot je na primer javna razsvetljava na določenem območju, do same realizacije lahko mineta tudi dve leti,« ponazori Moškrič in doda, da so manjši projekti lažje uresničljivi kot večji: »Stvari se premikajo in zadovoljni smo s tistim, kar je že narejeno, vendar nekateri projekti, ki so naša prioriteta, kot sta na primer vodovod in kanalizacija, ostajajo neizpolnjeni že vrsto let. Ko sem leta 2002 postal predsednik četrtne skupnosti, je bil rok za dokončanje leto 2010, po novem terminskem načrtu pa je projekt predviden ob koncu leta 2015. Aktivnosti se na periferiji odvijajo počasneje kot v centru mesta.«
Do rešitev tudi s kompromisi
Tako kot v Sostrem so tudi nekateri krajani četrtne skupnosti Polje, povezani v Civilno družbo Spodnji Kašelj - Podgrad - Zalog, pred časom že opozorili na svoje nezadovoljstvo predvsem zaradi neurejene kanalizacije in vodovoda ter celo razmišljali o odcepitvi od občine. Tudi Verbičeva priznava, da čeprav pristojni organi večino pobud njihove četrtne skupnosti upoštevajo ter jih skupaj uresničujejo in rešujejo probleme, so tudi predlogi, ki jih mestnemu svetu posredujejo, vendar ti niso upoštevani ali pa je potreben kompromis: »Primer je obratovalni čas gostinskih lokalov in vrtov. Mi smo predlagali do polnoči, Nova Slovenija pa do ene ure zjutraj. Sprejet je bil njihov predlog.« Na mestni občini ob tem pojasnjujejo, da se vsi predlogi in pobude, ki jih posredujejo četrtne skupnosti, po strokovni presoji in skladno z načrtom tudi upoštevajo.
