Načrtovana nadgradnja daljnovoda med Beričevim in Divačo je razhudila krajane Broda, saj ena od dveh variantnih rešitev poteka skozi naselje. Krajani so se zato povezali v civilno iniciativo in združili moči s civilnimi iniciativami, ki so zaradi daljnovoda nastale drugje po Sloveniji. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Eles želijo prepričati, da ima tako imenovana severna trasa cel kup negativnih posledic za krajane in njihova življenja.
Vodja civilne iniciative proti severni trasi daljnovoda Matic Jutraž je pojasnil, da »ne gre zgolj za kaprico krajanov«, saj bi 400-kilovoltni daljnovod bistveno poslabšal kakovost njihovega življenja in tudi ogrozil zdravje ljudi, predvsem pa otrok, ki šolo in vrtec obiskujejo v zgradbah, ki so od načrtovanega daljnovoda oddaljene le 200 metrov. »Na Elesu in ministrstvu so na naša opozorila o škodljivih vplivih le odmahnili z roko, naše argumente zavračajo,« je razočaran Jutraž, ki je napovedal, da bo civilna iniciativa med krajani zbrala podatke o boleznih, katerim so podvrženi že sedaj, ko skozi kraj vodi le 220-kilovoltni daljnovod. Dodal je, da bo iniciativa še naprej zbirala podpise za peticijo, v svoje vrste pa bodo poskušali vključiti še čim več strokovnjakov z različnih področij, ki jim bodo pomagali dokazati slabosti severne trase.
Župan Janković ne želi daljnovodov nad spalnimi naselji
Da je severna trasa nesprejemljiva, se strinja tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je povedal, da je občina na vlado že poslala dopis s svojim stališčem. Razložil je, da tej različici nasprotuje zato, ker vodi čez spalno naselje, kar se mu zdi nedopustno. Janković je sicer skeptičen tudi do južne variante, saj ne ve, ali bodo naravovarstveniki dovolili daljnovode čez krajinski park Ljubljansko barje, ki je del območja Natura 2000. Jutražu se sicer zdi, da bi zdravje ljudi moralo imeti prednost pred varovanjem Nature 2000.
»Južna trasa je po našem prepričanju veliko bolj primerna, saj je na njej ogroženih sedemkrat manj ljudi kot na severni, poleg tega pa je bila ta trasa že pred skoraj 30 leti začrtana kot prostor za nov 400-kilovoltni daljnovod,« je razložil Jutraž. Zatrdil je, da si bo civilna iniciativa prizadevala tudi za to, da nov daljnovod na južni trasi, kjer sicer že teče en 400-kilovoltni, ne bo ogrožal zdravja tamkajšnjih prebivalcev. »Naj najdejo koridorje za žice, ki so zdravi za ljudi,« je bil neomajen vodja civilne iniciative, ki je zagotovil, da nikakor ne bodo pristali niti na vkop kablov pod zemljo niti na to, da jim Eles plača odškodnine.
Ministrstvo odločitve o tem, ali bo nadgrajeni daljnovod med Beričevim in Divačo tekel po severni ali južni varianti, še ni sprejelo. Dejali so, da morajo obe različici še izboljšati na podlagi priporočil, ki so jih dobili na sestankih z občani vseh občin, čez katere je zarisana bodisi severna bodisi južna trasa, in na podlagi priporočil nosilcev urejanja prostora. Šele nato bo ministrstvo ocenjevalo in primerjalo obe varianti.
Daljnovod nameravajo zgraditi do leta 2020
Iz pojasnil, ki jih je na sestankih z občani dal Eles, je jasno, da vkop električnih kablov ne pride v poštev, saj bi to stalo od pet- do desetkrat več kot daljnovod po zraku. Takrat so tudi pojasnili, da novi daljnovod nameravajo zgraditi do leta 2020, traso pa izbirajo že sedaj, ker so postopki zelo dolgi. Dejali so še, da mora vlada najprej sprejeti uredbo o državnem prostorskem načrtu, šele nato bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje, same gradnje pa se lahko lotijo tudi, ko bodo gospodarske razmere ugodnejše.
Če bo na koncu daljnovod šel po severni trasi, bo Eles zamenjal obstoječe stebre in jih nadomestil z novimi, daljnovod, ki je že sedaj vzporeden z južno traso, pa bo ostal v vsakem primeru, so občanom pojasnili predstavniki Elesa. Če pa bo civilni iniciativi uspelo državo prepričati, da je južna trasa resnično najboljša, pa bo Eles v daljšem časovnem obdobju odstranil 220-kilovoltni daljnovod na severni strani.
Velja omeniti, da sta se Eles in okoljsko ministrstvo za nadgradnjo sedanjega 220-kilovoltnega omrežja med Beričevim in Divačo odločila zaradi vedno večjih potreb po električni energiji in prenosu energije med državami Evropske unije. Na ministrstvu so pojasnili, da morajo zato nujno povečati prenosne zmogljivosti. Poleg tega je večji del 220-kilovatnega omrežja starejši od 40 let, dotrajan in ga bo Eles moral nadomestiti.
