Tako kot v večini denacionalizacijskih zadev so domnevni upravičenci zahtevo za vrnitev stavbe na Puharjevi ulici 4 vložili že leta 1992. Do danes so bile podane že štiri odločitve pristojnih organov, a zadeva zaradi pritožb bodisi vlagateljev zahteve bodisi ljubljanske mestne občine, ki je zavezanka za vrnitev nepremičnine, še vedno ni končana in je trenutno v ponovnem postopku na prvi stopnji.
Upravičenci vztrajajo pri vrnitvi v naravi
Zahteva za denacionalizacijo podržavljene nepremičnine, ki med drugim obsega 765 kvadratnih metrov velik vrt in okoli 600 kvadratnih metrov veliko dvorišče, je bila sprva leta 1994 zavržena z argumentom, da niso bili izkazani pogoji za uvedbo postopka. Vlogo so upravičenci dopolnili, a je bila leta 2003 znova zavrnjena. Kljub temu so pravni nasledniki upravičencev vztrajali in leta 2008 dosegli vrnitev v naravi, ki pa ji je seveda ugovarjala občina kot stranka z nasprotnim interesom. Vlagatelji, ki so sprva zahtevali vrnitev v naravi, so med postopkom postavili tudi podredni zahtevek za vrnitev v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (Sod), če vračilo v naravi ne bi bilo mogoče. Leta 2010 je pristojni organ potem tudi tako odločil, a je bila ta tako kot vse druge odločbe odpravljena s pritožbo upravičencev, upravno sodišče pa je upravni enoti lani naložilo dopolnitev dokaznega postopka v delu, ki se nanaša na težave pri morebitnem vračanju nepremičnin v naravi. Ustna obravnava je bila konec maja, nov narok pa bo razpisan po potrebi, so pojasnili na upravni enoti.
Občina že načrtuje tudi obnovo vrtca
Enota Puharjeva Vrtca dr. Franceta Prešerna, v kateri je šest oddelkov za otroke od prvega do tretjega leta, je glede na prezasedenost ljubljanskih vrtcev za prestolnico zelo velikega pomena, odgovarjajo na Magistratu. Kako zelo upajo na za njih uspešen izid denacionalizacijskega postopka, pa kaže tudi to, da občina v proračunu za prihodnje leto že načrtuje 300.000 evrov za obnovo kuhinje v tej enoti. V dosedanjem postopku je izvedenec ugotovil tudi vrednost tega premoženja v strogem središču prestolnice, ki naj bi znašala približno 292.000 evrov, a so stranke podale pripombe na to vrednost. Če se bo konkretno premoženje vračalo v obliki odškodnine v obveznicah Soda, se tako lahko v ponovnem postopku te številke še spremenijo, je razložila Nelka Saksida, koordinatorka za denacionalizacijo na ljubljanski upravni enoti. Dodaja, da se bodo lahko stranke po njihovi odločbi pritožile ministrstvu za infrastrukturo in prostor. To bo nato lahko odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek na prvo stopnjo, če pa bodo podali drugačno odločitev, bo nezadovoljna stranka lahko znova iskala pravico na upravnem sodišču.
