Ščurek, ki švigne izza omare, kolona mravelj, ki marljivo odnaša drobtine kruha, ki so na mizi ostale po zajtrku, ali podgana z dolgim golim repom, ki se je odločila gnezditi v vaših kletnih prostorih. Prizori, ki marsikomu na obraz privabijo grimaso odpora, v misli pa vprašanje, kako te škodljive vsiljivce čim prej pregnati. Ne le da je srečanje z glodavci in insekti v stanovanju lahko neprijetno, na ljubljanskem zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo, da lahko predvsem miši in podgane povzročajo tudi ekonomsko škodo in predstavljajo grožnjo za prenos nalezljivih bolezni oziroma njihovih povzročiteljev. V ljubljanskem zavodu tako na leto opravijo povprečno 500 dezinsekcij in 3500 deratizacij. »Stanje se iz leta v leto bistveno ne spreminja, ima pa vsako leto kakšno posebnost. Lani je bilo mogoče več glodavcev, letos je bilo veliko sršenov in os, tudi število problemov s faraonkami je nekoliko poraslo,« je v imenu zavoda pojasnil Igor Horvat.
Faraonke naj bi prinesel gradbeni material
»Gre predvsem za sezonska opravila,« se strinja Aljoša Laco iz podjetja Leks, kjer med drugim opravljajo tudi dezinsekcije in deratizacije. Medtem ko v poletnih mesecih največ preglavic povzročajo osja in sršenja gnezda, takrat pa v podjetju opravijo tudi največ preventivnih deratizacij, so pozimi problem predvsem ščurki in mravlje faraonke. »Zadnji dve leti imamo poleti težave tudi z množičnimi pojavi pikapolonic, ki se zadržujejo na fasadah hiš. Čeprav za nas niso tako moteče, pa gre za azijske pikapolonice, ki so zelo invazivne in izpodrivajo naše pikapolonice,« dodaja Laco.
Na fasadah se v poletnih mesecih zadržujejo tudi mravlje faraonke, ko začnejo temperature padati, pa se te preselijo v notranje prostore. »Njihova gnezda so po navadi v bližini napeljave ogrevanja. Posebej ugodne razmere zanje so v stavbah, ki so vse leto oskrbovane s toplo vodo. Gibljejo se po vertikalnih jaških, kjer poteka toplovod, in pridejo v stanovanje v kuhinji in kopalnici,« pojasnjuje Horvat. Po nekaterih predvidevanjih naj bi, kot pojasnjuje Laco, faraonke k nam prišle pred nekaj desetletji s transportom lesenega gradbenega materiala, ime pa naj bi dobile po egipčanskih piramidah, kjer so jih tudi prvič opazili. Ustrezata jim predvsem toplota, preživijo lahko na temperaturah, višjih od pet stopinj, in vlaga.
»Problem faraonk je predvsem njihova množičnost, saj je lahko v enem leglu tudi več deset matic,« pojasnjuje Laco in dodaja, da se lahko prenašajo iz objekta v objekt tudi z vetrom, ki jih odpihne s fasade v prostore sosednje stavbe ali s selitvami stanovalcev. Gnezda si namreč ustvarijo tudi v videokasetah, prav tako pa se lahko naselijo v omare z oblačili: »Dezinsekcija je v večstanovanjskih objektih zato učinkovita le, če sodeluje vsaj osemdeset odstotkov stanovalcev. Če so faraonke v stanovanju vašega soseda, so, ali pa bodo kmalu, tudi v vašem. Če dezinsekcije ne opravijo vsi, lahko mravlje le spremenijo svojo običajno pot in se preselijo v druge prostore.«
Nekateri insekti lahko postanejo odporni
Čeprav Laco poudarja, da številnost škodljivih insektov ali glodavcev v Ljubljani ni skrb zbujajoča, pa preventivni ukrepi niso odveč, saj so bolj učinkoviti od deratizacij, ki se izvajajo ob množičnem pojavu insektov ali glodavcev: »Pred leti je v Ljubljani veljal odlok, s katerim je bila ponekod preventivna deratizacija obvezna. Danes to ni več tako, tudi v vrtcih na primer preventivna deratizacija ni več predpisana, zato se lahko vsak upravnik stavbe ali lastnik o ukrepih odloča sam.«
Ob ustrezni higieni in skrbnemu odstranjevanju ostankov hrane so v boju proti ščurkom in mravljam učinkoviti predvsem tekoči insekticidi, feromonske vabe in gel, ki ga nanesemo na površine, medtem ko deratizacija zahteva sistematičen pristop. Poiskati je treba mesta, kjer glodavci živijo in se hranijo, ter poti, po katerih hodijo. »Glodavci so prebrisani in ne marajo vsake vabe, tako da ni že prva vaba vedno učinkovita. Včasih je treba preizkusiti še drugo ali tretjo,« pojasnjuje Laco in dodaja, da tudi z insekticidi ne gre pretiravati: »Nekateri insekti, predvsem stenice, lahko s časoma postanejo odporni za določene snovi. Zato sta pri uporabi insekticidov priporočljivi previdnost in zmernost.«
Priporočljiva je preventivna deratizacija
Medtem ko se insekti na določene sestavine v insekticidih in vabah lahko prilagodijo, pa se glodavci ne. Privabljata jih predvsem vonj in barva, radi pa se zadržujejo v temnih in mirnih kletnih prostorih. »Problem nastane predvsem takrat, ko se izvajajo gradbena dela v stavbah ali ob kanalizacijskih ceveh. Živijo namreč v skupnostih, ki imajo točno določen teritorij. Če kdo vanj poseže, si začnejo iskati nov prostor, in takrat jih hitreje opazimo,« pojasnjuje Laco in poudarja, da je preventivna deratizacija priporočljiva predvsem zaradi zaščite pred prenosljivimi boleznimi: »Lani je bilo na primer mišje leto, saj se je število miši, te k nam pogosto pridejo tudi s tovorom ali v samih paletah, povečalo. Ena izmed bolezni, ki jo miši prenašajo, je mišja mrzlica, ki se prenaša na človeka in je zato za nas lahko nevarna. S preventivnimi ukrepi lahko širitev takšnih bolezni preprečimo.«