V nekaj dneh je s pomočjo družbenih omrežij svet obkrožila neapeljska zgodba o gostih, ki so v lokalu poleg svoje plačali še dodatno kavo, namenjeno tistim, ki si je sami niso mogli privoščiti. Natakarji so beležili, koliko takšnih kav na zalogo so gostje vplačali, in jih čez dan razdelili brezdomcem in obubožanim. Idejo o kavi na zalogo je med drugimi posvojila tudi Tatjana Markun, ki je prejšnji teden k projektu povabila nekatere ljubljanske gostince. Kavo na zalogo tako lahko stranke med drugim vplačajo pri Čoklu na Trubarjevi cesti, v Kljukec baru na Krekovem trgu, v kavarni Mozaik v Šiški ter v piceriji Piramida za Bežigradom. Tako lastniki kot stranke so ideji zelo naklonjeni, a kaj, ko ta do tistih, ki so jim kavice na zalogi pravzaprav namenjene, še ni prišla.
Skoraj trije ducati kav na zalogi
Največ, kar 23 kav, tako čaka na zalogi v baru Kljukec, je povedala direktorica Karmen Atanasov. »Gostje pridno plačujejo, ne samo stalne stranke, ampak tudi tisti, ki pridejo prvič,« pravi. Devet kavic čaka na zalogi tudi pri Čoklu, in tako kot v Kljukca jih tudi tja še ni prišel nihče spit, je povedal lastnik lokala Tine Čokl. »Mislim, da bo še moralo preteči nekaj časa, preden bo ideja zaokrožila in prišla do tistih, ki jim je kava namenjena,« je dejal. Ko informacije potujejo zgolj od ust do ust, se pač širijo počasi, pravi tudi Nataša Podržaj, direktorica kavarne Mozaik. »Ideja bi hitreje dosegla ciljno publiko, če bi lokali na vrata nalepili logotip ali pa ga izobesili zunaj, da bi mimoidoči že na prvi pogled videli, da lahko tukaj dobijo kavo na zalogo,« razmišlja Podržajeva. Pri njih je za zdaj zgolj ena stranka vplačala kavico na zalogo, ta kavica pa še vedno čaka na nekoga, ki jo bo tudi spil.
Da projekt, ki je izraz dobre volje in ima zgolj pozitiven namen, vendarle še ni docela dodelan, kažejo tudi mnoga vprašanja, ki se porajajo gostincem. Denimo, kako pravzaprav logistično izvesti zadevo, da bo vse potekalo po pravilih. »Pri nas tako stranki, ki vplača dodatno kavico, izdamo dva ločena računa, enega za kavico, ki jo je spila, in drugega za tisto na zalogi. Drug račun shranimo pri nas. Tistemu, ki bo spil to kavico na zalogi, bomo dali ta račun, a če nekdo spije kavico, ki je plačana že 14 dni in mu damo star račun, bi to gotovo zmotilo inšpektorja,« razmišlja Podržajeva.
Za dobra dejanja ne potrebujemo »projekta«
Čeprav ideja (še) ni docela zaživela, pa Tine Čokl dokazuje, da se gostincem pravzaprav ni treba vključevati v kakršen koli projekt, da lahko podarijo brezplačno kavico. Sam to počne že dobrega pol leta. »Včasih v pražarni poskušam kaj novega, pa pražena kava ne izpade tako, kot sem si zamišljal. Zato je ne morem postreči kot espreso, za pripravo turške kave pa so ta zmleta semena še vedno super. Te poskusne serije zato podarim Kraljem ulice,« pravi Čokl. Prejšnji teden je tako na društvo nazadnje peljal sveže praženo kavo.
Medtem ko nekateri gostinci opozarjajo pred zlorabami dobre ideje, pa se Čokl s tem ne obremenjuje. »Kava je narejena za ljudi in do njih mora priti. Če bo nekdo spil kavico na zalogi, ki bi jo sicer lahko tudi plačal... pa naj jo in naj mu tekne,« razmišlja.
Tako kot nekateri gostinci se tudi mnoge stranke pravzaprav ne ozirajo na to, ali je lokal, v katerem sedijo, vključen v kakršen koli dobrodelni projekt ali ne. »Nekateri imajo to dobrodelnost preprosto v sebi,« pravi Podržajeva. »Zadnjič je pri nas sedela mlada gospodična, tujka, ki je gospe za sosednjo mizo plačala kavico. Kar tako, brez posebnega razloga.«
