Priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, brez katerega se poslovnež Jože Anderlič oziroma Kranjska investicijska družba ne more lotiti gradnje na mestu nekdanjega Kolizeja, tokrat ne bo upočasnila zahteva ministrstva za kulturo po izdelavi konservatorskega načrta za prenovo.
Kulturno ministrstvo je namreč presodilo, da novi osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za omenjeno območje upošteva predpisani kulturnovarstveni režim, saj predvideva gradnjo znotraj dovoljenih gabaritov, zato po njihovem mnenju ni potrebe po konservatorskem načrtu za prenovo. Vodja občinskega odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Alenka Pavlin je tako napovedala, da bodo svetniki o predlogu odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kolizeja odločali predvidoma konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Prejšnji projekt bi predrugačil podobo Gosposvetske
Na vprašanje, zakaj so do lanskega leta zahtevali izdelavo omenjenega načrta za prenovo, sedaj pa ne več, so na ministrstvu odgovorili, da je prvotni osnutek prostorskega akta predvideval bistveno večjo gradnjo. Na ministrstvu so takrat ocenili, da bi Anderličev projekt močno vplival na prepoznavne značilnosti in bi tudi verjetno predrugačil Gosposvetsko cesto, ki je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Ohranjanje podobe Gosposvetske ceste pa je pomembno, ker je ena izmed najstarejših vpadnic v mesto, saj izvira še iz rimske dobe, ker se njena trasa do danes praktično ni spreminjala, je pojasnjeno v registru nepremične kulturne dediščine. Spomnimo, Anderlič je sprva nameraval zgraditi kar 75 metrov visoko stolpnico, problematična pa je bila tudi preveč gosta pozidava.
Čeprav na ministrstvu zagotavljajo, da sedaj konservatorski načrt za prenovo ni potreben, pa Marija Režek Kambič iz ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pravi, da je izdelava konservatorskega načrta prenove ključna za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Po njenem mnenju je pomembno, da se v izdelavo konservatorskega načrta za prenovo poleg strokovne javnosti vključi še laična, torej stanovalci in uporabniki tega območja, da bi pripravljalci prostorskega akta lažje predvideli ustrezno rabo območja v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja. To je nujno, pravi Režek-Kambičeva, ker k ohranjanju dediščine prispeva njena uporaba.
Natančna podoba nove zamisli še nejasna
Natančnih podatkov, kakšen je najnovejši Anderličev projekt, ki naj bi zrasel v gradbeni jami starega Kolizeja, nismo pridobili. Na Kranjski investicijski družbi na naša vprašanja niso odgovorili, ker so bile pristojne osebe na dopustu. Iz občinskega sklepa o začetku priprave podrobnega prostorskega načrta je razbrati, da bo poleg večstanovanjskega objekta na jugu parcele na križišču Gosposvetske in Župančičeve ceste stal še poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bodo stanovanja razvrščena vzporedno z Župančičevo cesto, poslovni prostori pa z Gosposvetsko cesto. V pritličju tega objekta bodo gostinski, storitveni in trgovski lokali ter prostori za šport. Na ministrstvu so potrdili, da v osnutku prostorskega načrta predvidena gradnja ne presega višine 30 metrov.
Ker je kulturno ministrstvo Anderliču dovolilo odstranitev zaščitenega starega Kolizeja, mora sedaj osrednji prostor v novem objektu nameniti kulturi, zato je predvidena gradnja koncertne dvorane. Spomnimo, Anderlič je v lansko leto ustavljenem projektu načrtoval operno-koncertno dvorano, ki pa je ni nameraval zgraditi sam. Oktobra lani so namreč na Kranjski investicijski družbi sporočili, da bi bila gradnja te dvorane možna »samo s sodelovanjem države in mesta Ljubljana«.
Na kulturnem ministrstvu so potrdili, da so se v preteklosti z Anderličem pogovarjali o možnosti sofinanciranja, da pa ministrstvo v svojih investicijskih načrtih ni predvidelo denarja za gradnjo koncertne ali operne dvorane v sklopu Kolizeja. Dodali so še, da tega projekta prav tako ni v osnutku Nacionalnega programa za kulturo med leti 2014 in 2017, da »pa so zasebne naložbe v kulturno infrastrukturo zelo zaželene«. V mandatu novega ministra Uroša Grilca na ministrstvu z Anderličem niso imeli pogovorov o sofinanciranju.
Zemljišče Kolizeja prenesel na Tivoli Projekt
Anderličeve ambicije po državnem denarju so vse prej kot presenetljive, saj je že nekaj časa negotovo, kje bo vzel denar za gradnjo. Kranjska investicijska družba je namreč v lanskem letu prepolovila svoja sredstva in leto zaključila s skoraj 30 milijoni evrov izgub. Družba ima od sredine junija ponovno blokirane bančne račune. Ker je Kranjska investicijska družba že nekaj časa v ne prav rožnati poslovni situaciji, ni presenetljivo, da je Anderlič za gradnjo Musice Tivoli ustanovil družbo Tivoli Projekt. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Anderlič družbo ustanovil skupaj z Barbaro Katarino Anderlič in Urošem Anderličem ter z ustanovitvenim kapitalom v višini 100.000 evrov, nato pa je nanjo prepisal zemljišče, na katerem je stal Kolizej. To zemljišče je obremenjeno s tremi hipotekami dveh bank v skupni vrednosti 9 milijonov in z zemljiškim dolgom v višini 10 milijonov evrov. Kdo je dal vpisati ta dolg, ni navedeno, a ker je bil vpisan najpozneje, gre sklepati, da ga ni dal vpisati Anderlič, ker od tega ne bi imel koristi, saj imata obe banki prednost pred nosilcem zemljiškega dolga.
