Čufarjeva? Da, to je tista ljubljanska ulica med Miklošičevo in Kotnikovo ulico, ki jo vmes prekinjata še Kolodvorska ulica in Resljeva cesta. Verjetno je bolj znana po osnovni šoli Toneta Čufarja in bližini RTV-hiše, tisti, ki se vsak dan znajdejo tu, pa bi jo najbrž opisali kot nepregledno in nevarno ulico, kjer sta nepravilno parkiranje in neprilagojena hitrost nekaj vsakdanjega. Starši v jutranji in popoldanski naglici vozijo svoje otroke v vrtec Ledina, zaradi dostavnih vozil kolesarji vozijo slalom, dijaki bližnje gimnazije Ledina pa pogrešajo klopi in namesto na soncu posedajo po nizkih okenskih policah vrtca in pošte.
»Ta ulica nas vznemirja že dolgo. Čeprav je definirana kot območje za pešce, gredo otroci težko po tej poti v šolo, saj so avtomobili povsod,« je pojasnila Alenka Korenjak, ena od arhitektk iz društva Prostorož, kjer imajo že vrsto izkušenj z oživljanjem mestnega prostora – s praktično nič denarja. Tako so se iz čistega veselja odločile, da znova izdelajo brezplačen projekt za Mestno občino Ljubljana. Ulico, ki jo že zdaj deli drevored, bi strogo razmejili na en del izključno za pešce ter drugi del za kolesarje in dostavna vozila. »Ne zahtevamo, da bi občina vse prenovila, tlakovala ulico, ampak ponujamo rešitev, kako z minimalnimi ukrepi izboljšati razmere,« je dodala Korenjakova.
Predvsem je njihov cilj v oblikovanje javnega prostora aktivno vključiti lokalne prebivalce in vsakodnevne uporabnike te ulice. Med kratkoročne cilje, ki jih lahko s skupnimi močmi uresničijo do junija, so avtorice projekta uvrstile ustvarjanje lesenega urbanega pohištva in barvanje piktogramov – pisanih talnih oznak, ki opozarjajo na dejanski namen površine za pešce in avtomobiliste spodbujajo k previdni vožnji. Nadaljevali bodo z zasajanjem dreves in poskrbeli za vzdrževanje zelenic. Z manjšo čistilno akcijo so že uredili park ob RTV in se dogovorili z osnovno šolo Toneta Čufarja, da skrb zanj prevzamejo člani krožka Eko frajerji. Ob malce lepšem vremenu bodo pobarvali še zbledele klopi.
Čeprav je Čufarjeva območje za pešce, je za dostop do vrtca Ledina izdanih več kot 300 dovolilnic. Zato je med dolgoročnimi cilji projekta tudi ozaveščanje staršev. »Ker teh dovolilnic ni mogoče kar odvzeti, smo se odločili za drugačen pristop. Če bo to okolje prijetnejše, če bodo vanj sami vložili nekaj truda, jih bomo mogoče prepričali, da pripeljejo svoje otroke s kolesom ali pridejo peš,« je dejala Korenjakova. Načrte sta s kolegico že predstavili občini in načeloma imajo njihovo podporo. Med tiste, ki jih lahko izvedejo takoj, so uvrstili prestavitev obstoječih količkov, premestitev potopnega količka, namestitev stojal za kolesa, izris prehoda za pešce v Kotnikovi ulici in izdelavo nove uredbe za gostinske vrtove, ki bodo daljši in ožji.