Podaljšane linije ljubljanskih mestnih avtobusov do bližnjih krajev v okolici Ljubljane – na primer do Škofljice, Grosupljega ali Iga – so v zadnjem času prava uspešnica. Prevoz do prestolnice je cenejši, z isto vozovnico pa se lahko potniki vozijo tudi po mestu. Zato so si podobne povezave zaželeli tudi v Domžalah in lansko jesen vložili vlogo za izdajo soglasja za vzpostavitev dveh integriranih linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). A država, ki prevoznikom podeljuje koncesije, jih noče uslišati.
»Občina Domžale je izvedla vse potrebno za uvedbo integriranih linij 12 (Bežigrad–Šentjakob–Domžale–Količevo) in 12D (Bežigrad–Šentjakob–Domžale–Dob) ter na ministrstvo za infrastrukturo že večkrat posredovala vlogo za izdajo soglasja za vzpostavitev navedenih linij,« je povedal domžalski župan Toni Dragar, ki trdi, da niso prejeli še nikakršnega odgovora.
Država se boji dodatnih stroškov
Na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da ima koncesijo za medkrajevne linije za območje Domžal družba Kam-Bus, ki opravlja gospodarsko javno službo javnega linijskega prometa, in da so prebivalci Domžal glede na preostale občine že danes deležni nadstandardnega obsega povezav z Ljubljano. Iz Ljubljane prek Šentjakoba do Domžal je med tednom zagotovljenih 19 dnevnih povezav, v nasprotni smeri pa 23. Ob sobotah vozi šest avtobusov iz Domžal prek Šentjakoba do Ljubljane in trije v nasprotni smeri.
Po mnenju ministrstva bi uvedba predlaganih integriranih linij za koncesionarja Kam-Bus pomenil občuten upad števila potnikov, kar bi posledično vplivalo na kakovost opravljanja prevozov. »Kompenzacija, ki jo koncesionar prejema od ministrstva, bi se povečala na maksimalno višino,« so prepričani na ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da bi z uvedbo integriranih linij država morala financirati še drugega prevoznika na istem območju, s čimer bi imela dvojne stroške pri izplačevanju kompenzacije.
LPP: Država ne bi plačevala nič več
O nasprotnem je prepričan direktor LPP Peter Horvat, ki poziva ministrstvo, naj poskusno uvede integrirani avtobusni liniji, »in videli bodo, da jim ne bo treba nič več plačevati koncesionarju Kam-Busu, ker bo toliko več potnikov«.
»Če se bo ponudba izboljšala, bo tudi mnogo več ljudi na avtobusih – tako na medkrajevni kot podaljšani LPP-liniji. S Kam-Busom lahko poskrbimo, da bo enotna cena in enotna vozovnica, prebivalci Domžal in okolice pa bodo zelo zadovoljni. V praksi se namreč kaže, da je potniku, ki že uporablja avtobus, zelo neprijetno, da mora imeti posebno vozovnico za medkrajevni prevoz in posebno še za mestni promet. Enotna vozovnica pa ljudi pritegne, lep primer so Grosuplje. Ljudem je na koncu namreč vseeno, ali na avtobusu piše LPP ali kaj drugega,« meni Horvat, ki se mu ideja ne zdi neuresničljiva, saj bi po njegovih besedah moralo biti Kam-Busu v interesu le, da se jim prihodki ne zmanjšajo.
Horvat je še poudaril, da po eni strani razume ministrstvo za infrastrukturo, ki za zdaj ne kaže prevelikega zanimanja za podeljevanje koncesij novim prevoznikom, saj že leta računa na uvedbo integrirane vozovnice, s katerimi se bodo povezale vse medkrajevne linije, vključno z vlakom. »Ampak saj veste, pred leti je bilo rečeno, da bo integriran promet vzpostavljen že leta 2008, zdaj pa smo leta 2013,« opozarja Horvat.
Ministrstvo: Rešitev je v sofinanciranju
A rešitev, kot kaže, vendarle obstaja, povezana pa je z denarjem. »Če bodo lokalne skupnosti na podlagi spremenjenega zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je bil uveljavljen letošnjega maja, vložile novo vlogo, v kateri bo navedena tudi zaveza za sofinanciranje nadstandardnih povezav in integriranih voznih redov, bomo začeli postopke z vsemi prevozniki in lokalnimi skupnostmi,« so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Župan občine Domžale Toni Dragar pravi, da so integrirano linijo pripravljeni tudi sofinancirati, po enakem ključu kot nekatere druge primestne občine, denimo Grosuplje ali Ig. Po njegovem vedenju namenja občina Grosuplje za sofinanciranje 250.000 evrov, občina Ig pa 100.000 evrov. Občina Domžale je po enakem ključu pripravljena primakniti za prvo leto sofinanciranja okrog 200.000 evrov.