Od lanske pomladi, ko je ministrstvo za kulturo umaknilo začasno zaščito z območja osrednje ljubljanske tržnice, projekt gradnje podzemne parkirne hiše ni bistveno napredoval. Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane je septembra lani le opravil predhodne arheološke raziskave omejenega obsega, da bi lahko ovrednotili ohranjenost arheoloških ostalin na Vodnikovem trgu, občina pa zdaj čaka na ugotovitve teh raziskav.
Šele ko bo pridobila soglasje stroke za varstvo kulturne dediščine in pogoje za izvedbo projekta garažne hiše pod tržnico, bo lahko občina začela pripravljati spremembe projektne dokumentacije. Koliko bo stala novelacija omenjene dokumentacije, na občini za zdaj ne morejo oceniti. Ker soglasja in pogojev še nimajo, v mestni službi za razvojne projekte in investicije ne vedo, kako bodo morali spremeniti projekt in ga prilagoditi ohranjeni arheologiji. Zagotovili so le, da bo del območja nedvomno namenjen prikazu arheoloških ostalin na mestu, kjer so jih arheologi našli. Spomnimo, po prvotnih načrtih je občina načrtovala, da bo v prvi kleti 35 dostavnih parkirnih mest in parkirni prostori za oskrbo tržnice, preostalih 480 parkirnih mest pa bi namenila osebnim vozilom obiskovalcev mestnega središča in stanovalcem.
V službi za razvojne projekte pričakujejo, da bodo za gradbeno dovoljenje zaprosili predvidoma do poletja. Nato nameravajo objaviti razpis za izbor zasebnega partnerja, ki bi v projekt sodeč po številkah v letošnjem proračunu vložil približno 20,7 milijona evrov. Občina je partnerja že poskušala najti, a se je na javni razpis prijavil le konzorcij Gradisa skupine G in Kranjske investicijske družbe. Njuno ponudbo je občina zavrnila kot nepopolno, zato bo morala ponovno v lov na partnerja. Če zanimanja ne bo, se bodo gradnje garažne hiše lotili sami, so povedali v službi za razvojne projekte.
Kdaj bi se občina dejansko lahko lotila gradnje (sama ali z zasebnim partnerjem), je tako še vedno nejasno. Letošnji proračun za parkirno hišo pod tržnico predvideva le 139.400 evrov, ki so namenjeni izdelavi načrtov in projektov, povezanih s kulturno dediščino, na primer konservatorski načrt in projekt prezentacije kulturne dediščine. Del denarja pa je namenjen tudi pokritju dela stroškov arheološkega dela, za projektantski nadzor ter vodenje in izvajanje javno-zasebnega partnerstva, kaže letošnji proračun.
