Čeprav ima od januarja Energetiki Ljubljana pripojena družba Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) vsa potrebna dovoljenja in tudi gradbeno dovoljenje, da del proizvodnje toplote s premogom nadomesti s plinsko-parno enoto, direktor nove skupne družbe Energetika Ljubljana Samo Lozej ni želel napovedovati, kdaj bodo ponovno objavili razpis za dobavo turboagregata in utilizatorja za novo enoto.
»Ne moremo si privoščiti objave razpisa brez trdne finančne konstrukcije,« je dejal Lozej. Naložba v plinsko-parno enoto je v tem trenutku odvisna predvsem od tega, ali se bo Energetiki uspelo z lastniki in z državo dogovoriti o povišanju cene toplote. Energetika namreč cene ogrevanja ne sme spremeniti, preden o tem ne obvesti ministrstvo za gospodarstvo, ki presodi, ali je sprememba cene skladna z uredbo o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje.
Povišanje cene ogrevanja je po Lozejevih besedah nujno, saj je cena toplote v Ljubljani med najnižjimi v državi, višja cena pa bi družbi prinesla dobre poslovne rezultate. Brez teh si Energetika ne more obetati kreditov, ki jih potrebuje za financiranje plinsko-parne enote. Lozej je omenil, da bi skupna družba morala na leto ustvariti med 8 in 10 milijonov evrov dobička, da bi se z bankami lahko dogovorila o kreditih. Nekdanji direktor Energetike Ljubljana Hrvoje Drašković, ki bo letos do svoje upokojitve svetovalec vodstva Javnega holdinga Ljubljana, je dodal, da brez dobrih poslovnih rezultatov družba ne bo propadla, vendar da se bo zagotovo ustavil njen razvoj. Na Energetiki sicer niso želeli napovedati, kako visoko povišanje daljinskega ogrevanja si želijo, Drašković je dejal le, da hočejo postaviti takšno ceno, ki bo družbi omogočala razvoj, hkrati pa bo konkurenčna.
Poslovni načrt Energetike skupaj s svojo novo enoto TE-TOL v letošnjem letu sicer ne obeta rezultatov, kakršne si želi Lozej. Napovedan poslovni izid trenutno znaša 3,6 milijona evrov izgube, zato bo družba poslovni načrt do predvidoma marca poskusila ustrezno popraviti in pripraviti tudi predlog le najnujnejših naložb v letošnjem letu, je povedal Lozej. Prve ocene o lanskoletnem poslovanju kažejo, da bo TE-TOL leto zaključil z negativnim izidom v višini okoli 0,5 milijona evrov, Energetika pa naj bi ustvarila 4 milijone evrov dobička.
Ob tem velja omeniti, da je nova plinsko-parna enota nujna zaradi evropske direktive o industrijskih emisijah, ki prinaša nove dopustne emisijske vrednosti prahu ter žveplovih in dušikovih oksidov iz velikih kurilnih naprav. TE-TOL novih in občutno nižjih vrednosti emisij brez plinsko-parne enote ne bi mogel dosegati, zato mora del proizvodnje s premogom nadomestiti z ekološko sprejemljivejšim zemeljskim plinom. Ne glede na to, kdaj bo družba začela z uvajanjem plinske tehnologije, je že sedaj jasno, da ji tega ne bo uspelo uresničiti do 1. januarja 2016, ko nova direktiva vstopi v veljavo. Na srečo direktiva dovoljuje, da TE-TOL to tehnologijo uvede v prehodnem obdobju, ki traja od leta 2016 do 1. julija 2020. Evropska komisija je po Lozejevih besedah že potrdila prehodni nacionalni načrt za Slovenijo, v katerem so med drugim navedeni ukrepi, s katerimi se bo TE-TOL prilagodila novim mejnim emisijskim vrednostim.
Če bi evropska komisija v prihodnjih letih ugotovila, da TE-TOL ne izvaja v prehodnem nacionalnem načrtu zadanih ukrepov, lahko državo in tudi TE-TOL kaznuje, je opozoril Lozej. Velja spomniti, če določena velika kurilna naprava ne deluje v skladu z zakonsko določenimi mejnimi emisijskimi vrednostmi, lahko ostane brez okoljevarstvenega dovoljenja, kar pomeni, da ne sme obratovati, so že pred časom pojasnili na TE-TOL.