Najkasneje konec marca bodo morala komunalna podjetja začeti zaračunavati odvajanje komunalne vode ločeno od deževnice, kar jim nalaga pred enim letom sprejeta uredba. A nove metodologije, po kateri se bodo obračunavale storitve, v ljubljanskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) še nimajo.
Uporabnike seveda najbolj zanima, kako se bo novost poznala v njihovih žepih. Strošek, ki naj bi ga poslej posamezno gospodinjstvo plačevalo, naj bi bil odvisen od velikosti strehe in od tega, kako je z nje deževnica speljana. Logično bi bilo torej, da bodo tisti, ki imajo deževnico speljano v ponikalnico, plačevali manj kot doslej, tisti, ki imajo padavinske vode speljane v kanalizacijo, pa več. Pa bo res tako?
Nekateri bodo prejeli še dodatne anketne lističe
V celjskem podjetju Vo-Ka, kjer imajo z zaračunavanjem »davka na dež« že enoletne izkušnje, pravijo, da je skoraj nemogoče opredeliti, za koliko so se spremenili zneski na položnicah, saj so se hkrati spremenile še druge storitvene postavke. So pa povedali, da tistim, ki si lastijo 120 kvadratnih metrov tlorisne površine strehe in imajo deževnico speljano naravnost v kanal, zaračunajo tri evre brez DDV. Tistim, ki imajo urejeno zadrževanje in ne spustijo vseh padavin naenkrat v kanalizacijo, pa dajo 50 odstotkov popusta.
A uporabniki v Ljubljani in drugih mestih se bojijo, da bodo komunalna podjetja izkoristila uredbo za hkratno višanje cen omrežnine, vodarine in drugih postavk. V ljubljanskem podjetju Vo-Ka so povedali, da je prišlo z novo uredbo do večje sistemske spremembe pri obračunavanju cen, zato je nov cenik še v pripravi. »Zbiranje in usklajevanje podatkov o površinah streh je v zaključni fazi. Trenutno se rešuje še zahtevnejše primere delitev streh med posameznimi uporabniki, pripravlja pa se tudi dodatne ankete, ki se jih bo zaradi dodatnega usklajevanja poslalo uporabnikom. Teh anket bo predvidoma 2700,« so nam pojasnili.
Na vprašanje, ali jim je že uspelo zbrati vsaj podatke, koliko uporabnikov ima deževnico s streh speljano v ponikalnico in koliko v kanalizacijo, so nam v javnem podjetju odgovorili, da je iz do zdaj obdelanih podatkov anket razvidno, da je padavinska voda iz streh speljana v javno kanalizacijo za 53 odstotkov objektov, medtem ko ima 47 odstotkov objektov deževnico urejeno s ponikanjem ali direktnim odvodom v vodotoke. Iz tega se da sklepati, kdo bo po novem storitev plačeval in kdo ne.
Ukrepi v duhu »evropskega ferpleja«
Tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje – čeprav so sami pripravili uredbo – ne vedo, kakšne stroškovne posledice prinaša. »Ceno storitev skupaj z elaboratom o oblikovanju cen pripravi izvajalec javne službe in ga predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Občina pa določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo,« so pojasnili na ministrstvu.
So nas pa »potolažili«, da tisti, ki padavinske odpadne vode s streh ne odvajajo v javno kanalizacijo in jo na primer sami ponikajo, odvajanja deževnice ne bi smeli plačevati. Dejstvo pa je, pravijo na ministrstvu, da če se padavinska odpadna voda s streh odvaja v javno kanalizacijo, nastajajo izvajalcu javne službe določeni stroški, ki jih je treba plačati. Do zdaj podjetja teh stroškov niso ločevala, zato smo jih plačali vsi v enaki meri, odslej pa naj bi bilo to v duhu »evropskega ferpleja« – plača povzročitelj obremenitve.
Da so ukrepi dobri in pravični, menijo tudi strokovnjaki. »Kdor ima večjo streho, pošlje več vode v čistilno napravo in jasno je, da bo moral več plačati,« je že pred meseci za naš časopis povedal dr. Boris Kompare z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. val
