Ta sila je kriva za marsikatero nepopravljeno krivico, za sto in eno nedorečenost, za lačna otroška usta, za prestrašenega umirajočega starca, ki osamljen čaka, da zapusti svet. Birokracija je tista, zaradi katere delavci nekega povsem izčrpanega podjetja še vedno v agoniji in negotovosti čakajo na svojo prihodnost. Tistega izropanega podjetja, kjer zaradi birokratskega predoziranja delovna inšpekcija ni storila nič, da bi delavce zaščitila. In, konec koncev, tistega podjetja, ki ga je njegov lastnik z blagoslovom Birokracije kupil brez enega samega malega evrskega kovanca ali kakršnega koli drugega premoženja. Zakaj? Ker je lahko.
Z Birokracijo se že dolgo borijo tudi v hiši hospica. Zagotovo eden od najbolj plemenitih projektov v Sloveniji, kjer z vso ljubeznijo skrbijo za tiste, ki bi jih ves preostali svet najraje porinil na ledeno ploskev in poslal na odprto morje, še vedno nima zagotovljenega obstoja, ker, tako pravijo vsi od tajnice do ministra, Birokracija tega ne dopušča. Prejšnji teden sta hišo obiskala oba pristojna ministra, ki sta v kamere stresala puhlice kot kandidata na tekmovanju za najlepšo Zemljanko, ne pa kot človeka s polnimi pooblastili državljanov, da ne le urejata, ampak tudi uredita tovrstna vprašanja.
Država, to sem jaz, je nekoč kriknil njun daljni, daljni stanovski predhodnik. Zdaj gredo zadeve v drugo skrajnost: tega ne reče nihče in funkcijo države prevzame ta prekleta Birokracija, o kateri ministri ne vedo nič, se z njo ne ukvarjajo, jo komajda poznajo pravzaprav, a ona, tako se zdi, vleče vse poteze iz ozadja. Od kje pa pride ta Birokracija?
Zadnjič mi je kolega, ki živi v neposredni bližini ene od ljubljanskih cerkev, omenil, da se namerava preseliti, ker da zvonovi v tej cerkvi tako glasno zvonijo, da tega enostavno ne prenese več. (Ne, ni on tisti, ki piše trapaste grafite na stene diskontov.) Iskal je že pomoč inšpekcije, a zaman. Ta se je potopila v morje papirja, zakonov, uredb in aktov, na koncu pa ugotovila, da se Birokraciji ta hrup ne zdi problem. Podobno so povedali tudi njegovemu sosedu, ki se je zaradi tega preselil že pred leti. Bil je pilot in si ni mogel privoščiti, da pred nočnim letom ni bil spočit.
Birokracija, torej. Ta priročna bergla, na katero se opremo, ko ne želimo prevzeti odgovornosti, ni priročna samo v primeru, ko bi mali državljan rad v nekaj prepričal državo. Birokracija s svojo odsotnostjo zdravega razuma in uradniškimi črno-belimi očali je tista, ki pusti živeti balkanske bojevnike v svojem razkošju, plagiatorje v hramu demokracije in pogoltne lopove s kravatami okoli vratu v svojih pisarnah. Zato ker Birokracijo ustvari moč, Birokracija moč čuva. Ker nimamo ustreznega birokratskega orožja zoper to, imamo s sumi korupcije preobložene prvake strank, prvake lokalnih skupnosti in celo prvake države.