Če je bila zimska služba v Ljubljani že pred začetkom lanske sezone pod vprašanjem, tudi letos tik pred zdajci ni povsem jasno, kdo jo bo opravljal. Občinski koncesionar, podjetje KPL, je namreč tik pred prodajo na javni dražbi, Mestna občina Ljubljana pa bi ob spremembi lastništva podjetja, ki ji ne bi bilo pogodu, lahko tudi prekinila koncesijsko pogodbo. To se sicer najverjetneje ne bo zgodilo, pa tudi če bi se, na občini zagotavljajo, da bi v tem primeru zimsko službo (najverjetneje) prevzelo eno od podjetij v Javnem holdingu.
»Bojimo se zime,« je pred časom dejal župan Zoran Janković. Mislil je predvsem na to, da bi podjetju KPL, ki je del premoženja Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) v stečaju, kateri od upnikov lahko zarubil vozila, ki so posebej prilagojena za tlakovano površino. S tem bi ostale ljubljanske ulice zasnežene, zelo slabo pa bi se pisalo tudi KPL, ki na podlagi koncesijske pogodbe ustvari vsaj polovico vseh prihodkov.
Direktor KPL Damjan Stanek zagotavlja, da podjetje sicer posluje dobro, a ima zaradi samomorilskih poroštev in izčrpavanja, ki ga je orkestrirala nekdanja uprava CPL pod taktirko Stanka Petriča, blokirane račune. »Čeprav smo septembra imeli 900.000 evrov dobička, imamo zaradi preteklih mahinacij blokirane račune, to pa je veliko breme za podjetje.« Navsezadnje zaradi tega težko konkuriramo na razpisih za nove posle, dodaja Stanek. Na srečo so v zadnjem letu v okviru koncesijske pogodbe dobili nekaj večjih poslov – denimo obnovo Petkovškovega nabrežja in Novega trga, pa tudi izdelavo in montažo novih klopi ob PST, kar se sicer marsikomu zdi sporno, saj so bili projekti dodeljeni brez javnih razpisov.
Zanimivo je, da zaradi blokiranih računov poslovanje že nekaj časa poteka prek hčerinskega podjetja KPL-RAST. Tudi občina sredstva z naslova koncesijske pogodbe nakazuje na omenjeno podjetje, četudi je pogodba formalnopravno sklenjena s podjetjem KPL. Kot pojasnjujejo na občini, je podlaga za takšen obvod sklenjena pogodba o odplačnem odstopu terjatve. »Sodišče smo sicer zaprosili za izredni odlog izvršbe in po treh mesecih čakanja so to možnost zavrnili, proti čemur smo se nato pritožili,« pojasnjuje Stanek, ki dodaja, da naj bi bilo poslovanje prek KPL-RAST začasna rešitev, ki zagotovo »ni najboljša«. »A podjetje se je znašlo kot ujetnik v zgodbi, v kateri ga sploh ne bi smelo biti. Podjetje, ki opravlja gospodarsko javno službo, ne more kar razdajati milijonskih poroštev in kreditov!«
Kdo bo torej novi lastnik, jih pravzaprav niti ne zanima, če bo ta dobro gospodaril. Na prihajajočo zimo se ne glede na negotovo prihodnost pripravljajo kot običajno – pred kratkim so tako kupili za 900.000 evrov posipnih materialov. »Pripravljeni smo na zimo, tako s posipnimi materiali kot tudi s stroji in delavci.« Spomnimo, da je KPL po propadu matičnega podjetja prevzel tudi njegov del zimske službe.
Stečajni upravitelj CPL Veljko Jan je medtem potrdil, da bo v prihodnjih dneh na sodišče vložil predlog za javno dražbo delnic KPL, potem ko je bila ta minulo pomlad dvakrat preklicana. Janu se do zdaj ni oglasil še nihče, a je prepričan, da resni interesenti obstajajo. »Tisto, kar me najbolj zanima, je cena, ki nam jo bo uspelo iztržiti,« dodaja Jan. Ocena tržne vrednosti podjetja se sicer vrti okoli deset milijonov evrov, a je zaradi milijonskih poroštev vprašanje, koliko bo potencialni kupec pripravljen odšteti. Seznam terjatev do propadlega podjetja je medtem težak slabih 120 milijonov evrov.
Kot smo že poročali, je med prednostnimi terjatvami (teh je za štiri milijone) tudi 190.000 evrov težka terjatev nekdanjega prvega moža CPL Petriča, ki mu je moral Jan odločbo o prenehanju delovnega razmerja vročiti s pomočjo detektiva. Petriču, ki je mesečno zaslužil 13.000 evrov bruto, tako poleg neizplačanih plač po zakonu pripada tudi 64.000 evrov odpravnine.
