Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Občina usklajuje akte o razglasitvi kulturnih spomenikov z zakonodajo

Zavarovali bodo zgodovino

Spomenike lokalnega pomena bodo morali vzdrževati njihovi lastniki

LJUBLJANA, 17. - Mestni svetniki naj bi prihodnji teden obravnavali prvi paket spomenikov, ki naj bi jih v skladu z novo zakonodajo razglasili za spomenike občinskega pomena. Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost bo moral nato v šestih mesecih natančno ugotoviti, kdo so lastniki spomenikov, in jim nato izdati odločbe o varstvu za spomenike lokalnega pomena. Po novem morajo namreč za spomenike skrbeti njihovi lastniki.

Iskanje lastnikov spomenikov po mnenju Miljane Smrdel , vodje referata za varstvo kulturne dediščine omenjenega oddelka, ne bo tako preprosto. "Rok šestih mesecev, v katerem moramo lastnikom spomenikov izdati odločbe o njihovem varstvu, se sliši veliko, vendar ni tako. Natančno bomo morali namreč preveriti vse zemljiške knjige. Naleteli bomo na težave, ko bo spomenik stal na več parcelah različnih lastnikov, potem je tu še denacionalizacija..." je menila Miljana Smrdel. Pojasnila je, da bodo svetniki obravnavali prvi paket devetih spomenikov, drugi naj bi bil na vrsti maja. V sklepih so določeni pogoji njihovega vzdrževanja, ki se jih bodo morali strogo držati njihovi lastniki. Ti bodo lahko zaprosili občino ali državo za finančno pomoč, strokovna pomoč pa bo brezplačna. Kasneje bo morala občina z državno zakonodajo uskladiti tudi akte, ki obsegajo zaščitena območja Ljubljane, kot je denimo stara Ljubljana z grajskim gričem, pri čemer bodo sodelovali tudi urbanisti.

Mestni svetniki naj bi na naslednji seji z državno zakonodajo uskladili akte za devet kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Za kulturni spomenik lokalnega pomena bodo tako razglasili ljubljansko mestno elektrarno in transformatorsko postajo, saj je zgodovinski, arhitekturni ter tehnični spomenik. To je prva velika termocentrala na Slovenskem, zgrajena pred več kot sto leti. Zanju velja najstrožji varstveni režim. Kulturni spomenik lokalnega pomena naj bi postalo tudi zgodovinsko gradišče Gradišče nad Pržanom, ki je arheološki spomenik železne dobe. Varstveni režim dopušča tam le znanstvene raziskave in konzervatorske posege. Naslednji kulturni spomenik lokalnega pomena naj bi bilo pokopališče Navje, ki je zgodovinski spomenik in spomenik oblikovane narave. V letih od 1937 do 1940 sta ga arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič uredila v spominski park pomembnih osebnosti slovenske zgodovine. Varstveni režim med drugim tam prepoveduje vožnjo z motornimi vozili, razen v primeru vzdrževanja. Enak status naj bi dobila tudi graščina Kodeljevo s parkom. Dvonadstropna baročna graščina je bila sezidana v 17. stoletju, pred njo pa stoji baročni vodnjak. Rodbina Codelli, ki je graščino prevzela na prelomu osemnajstega stoletja, je poskrbela za pomemben kulturni, politični, znanstveni in raziskovalni razvoj, pravijo strokovnjaki. Med kulturne spomenike lokalnega pomena naj bi se uvrstilo tudi prazgodovinsko gradišče Gradišče nad Mednim, ki naj bi izviralo iz železne dobe, za takšen spomenik naj bi svetniki razglasili tudi cerkev sv. Križa v Velikem Trebeljevem in gradišče Gobnik nad Rašico. V prvem svežnju kulturnih spomenikov lokalnega pomena, katerih akte bodo uskladili z zakonodajo, naj bi obravnavali tudi ljubljanski botanični vrt in cerkev sv. Urha v Zavogljah. Prvi ima po mnenju strokovnjakov za Ljubljano visoko kulturno, botanično, arhitekturno, zgodovinsko in estetsko vrednost. Najstarejši del vrta označujeta dvestoletna lipa in del zida prvotnega botaničnega vrta, ki je urejen kot arboretum. Novejši del vrta je urejen po sistemskih enotah z alpinetumom in rastlinjaki. Podružnična cerkev sv. Urha pa je po mnenju strokovnjakov zaradi zgodovinskega stavbnega razvoja dveh stikajočih se cerkva z ohranjenimi številnimi arhitekturnimi in likovnimi prvinami ter opuščenim pokopališčem z litoželeznimi križi izreden spomenik sakralne kulture.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Vremenski podatki
  • 23°C
    Vlaga 84 %
    Veter 0 m/s
    NE