Približno 50 članov optantske organizacije - v Borovnico so se pripeljali z avtobusom - je pri križu na borovniškem pokopališču položilo venec in izvedlo molitev v spomin na italijanske ter druge zapornike, ki so umrli v taborišču. Po navedbah prič je vse skupaj potekalo mirno in brez incidentov, ki po navadi ob podobnih obiskih izbruhnejo na Primorskem.

Predsednik Unije Istranov Massimilliano Lacota je za Radio Slovenija povedal, da je obisk v Borovnici dejanje pietete, ki ima hkrati tudi politično težo. V Uniji Istranov namreč Borovnico postavljajo ob bok primorskim fojbam, zato želijo postaviti veliko spominsko obeležje, ki naj bi jim ga financiralo italijansko zunanje ministrstvo.

Župan občine Borovnica Andrej Ocepek je povedal, da so prišli Italijani brez predhodne najave, zato jim za zborovanje na upravni enoti tudi niso izdali dovoljenja. Glede postavljanja spomenika je dejal, da ne bodo kar tako zlahka privolili v to, saj za to ne vidi razloga. "Posmrtne ostanke, ki so bili sprva pokopani za tedanjim pokopališkim obzidjem, so v začetku šestdesetih let prekopali in jih odpeljali v Italijo. Oni bi radi naš kraj ožigosali kot koncentracijsko taborišče, ampak nočejo razumeti, da to ni bil Gonars. Tukaj so bili namreč zaprti vojni ujetniki; predvsem Nemci in nekaj najbolj zagrizenih italijanskih nacifašistov, ki so sodelovali v nemški vojski kot prostovoljci," je razložil Ocepek. Dodal je, da se je taborišče podedovalo od Nemcev, ki so med vojno v njem zadrževali Ruse za opravljanje težaških del na železnici.

Predsednik civilne iniciative Za Primorsko Božo Novak, ki se je z Unijo Istranov večkrat soočil na domnevnih prizoriščih fojb na Primorskem, pravi, da optanti s svojimi romanji zgolj izzivajo čustva domačinov. "Resda so malce omilili svoj ton, saj se po novem poklanjajo vsem žrtvam in ne le svojim. Nas njihovi obiski onkraj Primorske niti ne motijo preveč, saj očitno ne motijo niti tamkajšnjega življa. To je sicer na neki način razumljivo, saj denimo Borovnica ni okusila fašističnega terorja že 25 let pred drugo svetovno vojno," je povedal Novak.

Ne gre pa spregledati, je poudaril predsednik civilne iniciative Za Primorsko, da Unija Istranov v svojem imenu poudarja težnje po slovenskem ozemlju. "Uradno se imenujejo Libera Provincia dell'Istria in Esilio, kar v prevodu pomeni Svobodna istrska provinca v izgnanstvu," je opozoril Novak in dodal, da se v slovenskih medijih velikokrat napačno piše o ezulih in ne o optantih: "Oni so optanti, ker so optirali iz tedanje Jugoslavije. To pomeni, da so imeli svobodno izbiro - izbrali so Italijo, ki se je tudi obvezala, da bo poskrbela zanje."