V Tehnološkem parku Ljubljana raste še ena stavba, ki bo končana predvidoma do konca leta. Gradnjo financirajo iz lastnih sredstev s pomočjo kreditov različnih bank, je pojasnil direktor Tehnološkega parka Iztok Lesjak. Na forumih, kjer budno spremljajo ljubljanske novogradnje in druge gradbene projekte, pa so že izrazili dvom, ali Ljubljana sploh potrebuje še eno stavbo za tehnološka podjetja, saj ne verjamejo, da so ta prisotna tudi v vseh sedmih že obstoječih objektih. Lesjak na to odgovarja, da bo vsaj eno nadstropje namenjeno mladim tehnološko naprednim podjetjem, odvisno od povpraševanja, medtem ko bo v kleti depo Mestnega muzeja, preostala nadstropja pa nameravajo prodati.

Polno zasedenih vseh sedem stavb

Direktor parka je prav tako zatrdil, da so vsi prostori v Tehnološkem parku Ljubljana popolnoma zasedeni in da imajo oblikovan tudi seznam čakajočih podjetij za vstop vanj. »Niso vsa podjetja, ki so zapisana kot člani, tudi fizično prisotna v parku. Kot rečeno, so naše kapacitete omejene na lokaciji na Teslovi cesti in na Brdu. Nekatera vključena podjetja so na začetku potrebovala le 50 kvadratnih metrov, po nekaj letih pa jih potrebujejo 500. Takšna podjetja so nas, žal, bila primorana zapustiti in poiskati druge prostore, njihove pa namenimo spet mladim podjetjem, ki šele začenjajo,« je Lesjak pojasnil dolg seznam podjetij, ki so člani Tehnološkega parka Ljubljana, niso pa tam tudi fizično prisotni.

Članstvo v Tehnološkem parku se deli na tri skupine. Prva so redni člani, to so inkubirana inovativna start up podjetja, pridruženi člani so alumni podjetja in druga hitro rastoča inovativna podjetja, interesni člani pa so različna storitvena podjetja, R & D inštitucije, interesna združenja, ponudniki tveganega kapitala in podobni, je pojasnil Lesjak in poudaril, da so redni člani parka lahko izključno podjetja, ki so inovativna, globalno usmerjena podjetja, ki temeljijo na lastnem razvoju in imajo dobro ekipo. V svoje kroge jih po Lesjakovih besedah sprejemajo na podlagi kriterijev, med katerimi so perspektivnost panoge, inovativnost in tržna perspektivnost proizvodov, sodelovanje z gospodarskimi in raziskovalnimi subjekti in dodana vrednost na zaposlenega.

Interesne člane pa sprejemajo na podlagi potrebe po oblikovanju »mesta v malem«, je dejal Lesjak. »Torej poleg inovativnih tehnološko razvojnih podjetjih želimo vključiti tudi zobozdravnika, okulista, papirnico, računovodski servis, marketinško in kadrovsko agencijo, ponudnike kapitala, vrtec, bar in podobno,« je pojasnil direktor tehnološkega parka, prepričan, da vse to vodi do pospeševanja pretoka ljudi, idej, informacij, znanja, storitev, kapitala in raziskovalno-razvojnih virov.

Podporno okolje za mlada podjetja, za hitro rastoča pa bolj kot ne le nepremičninska agencija

Podporne storitve tehnološkega parka zajemajo nabor podjetniških programov doma in v tujini, izobraževalne delavnice in svetovanja, organizirano usmerjeno mreženje, ki vključuje razne delegacije, dogodke, delovne obiske v tujino, obisk sejmov in podobno, je nadalje povedal Lesjak, na vprašanje, ali vse to tudi dejansko pripomore k hitrejšemu razvoju podjetij in njihovim uspehom, pa odgovoril, da je več različnih študij pokazalo, da podporno okolje igra pomembno vlogo pri pospeševanju nastajanja podjetij in zmanjšanju njihove umrljivosti. »Podjetjem s pomočjo podpornih programov, kamor vključujemo že uspešne podjetnike, pomagamo oblikovati poslovno idejo, pripraviti poslovni načrt, prav tako jih spremljamo, usmerjamo, povezujemo in izobražujemo,« je poudaril. Med tistimi, ki so iz krogov tehnološkega parka najbolj uspešni, Lesjak izpostavlja podjetja Xlab, Cosylab, Sensum, Raci, Acies Bio, Svetloba, Induktio, Balder in Optilab. V slednjem so na vprašanje, ali jim je na poti do uspeha resnično pomagalo, da so začeli v tehnološkem parku, odgovorili, da se Tehnološki park Ljubljana predvsem v zadnjih letih premika iz ponudnika predvsem infrastrukturnih storitev v tehnološki park v pravem pomenu besede. »Opažam veliko več dogodkov, povezovanja med člani, prenovljeno glasilo, delavnice... Vesel sem, ko vidim, da se ekipa parka trudi in na ta način pomaga podjetjem,« je dejal Štefan Furlan, direktor Optilaba.

Enako zadovoljni so tudi v mlajših, zagonskih podjetjih. Eno takšnih je podjetje DiaGenomi, start up podjetje leta 2011, ki nudi diagnostična testiranja za raka na dojki in na debelem črevesju in se je v Tehnološki park Ljubljana pred letom dni preselilo iz Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. »V podjetju DiaGenomi smo zadovoljni, da smo lahko člani Tehnološkega parka predvsem zato, ker ta predstavlja dobro podporno okolje tako iz infrastrukturnega kot tudi iz informativnega in izobraževanega vidika. Tehnološki park redno pripravlja različne seminarje in delavnice s področja podjetništva, financ, komunikacije, prodora na globalne trge ipd., hkrati pa nas tudi redno obvešča o različnih razpisih in priložnostih,« je povedala Nives Nadoh in dodala, da se tu lahko razvijajo hitreje, kot če bi bili kje drugje, saj se v parku srečujejo in izmenjujejo informacije ter izkušnje tudi z drugimi podjetji.

V bolj razvitih podjetjih, kot kaže, pa od tehnološkega parka nimajo (več) kakih posebnih koristi. »Če primerjam ponudbo Tehnološkega parka Ljubljana s podobnimi parki, denimo v Nemčiji ali Franciji, potem je ljubljanski tehnološki park bolj ali manj dokaj draga nepremičninska agencija,« meni Aleš Štrancar iz hitro rastočega podjetja Bia Separations, globalnega visokotehnološkega podjetja s področja biotehnologije. Njihova glavna dejavnost so razvoj, proizvodnja in prodaja monolitov CIM® ali inteligentnih filtrov za čiščenje in ločevanje makromolekul za potrebe farmacevtskih ter drugih biotehnoloških podjetij. Kot je dejal Štrancar, denimo parki v Nemčiji ali Franciji za razliko od ljubljanskega nudijo prostore z vso potrebno opremo in instrumente za zagon visokotehnoloških podjetij, kar je še posebno na njihovem področju biotehnologije nujno potrebno, medtem ko v Ljubljani tega ni. Najemnina v stavbah parka sicer znaša 9 evrov za kvadratni meter, v to pa je vključen še dostop do vseh storitev in programov.