Mestna občina Ljubljana bo v začetku februarja odpirala ponudbe za ureditev pristanov za ladjice v Gruberjevem prekopu. A skupina štirih strokovnjakov s fakultete za gradbeništvo in geodezijo je občino pozvala, naj ustavi postopke za gradnjo v prekopu, saj da privezi plovil v ta kanal sodijo ravno toliko, kot »otroška igrišča sodijo na avtocesto«.
Ena izmed sopodpisnic opozorila, ki so ga strokovnjaki poslali ljubljanski občini, agenciji za okolje, direktoratu za okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje ter županu Brezovice, je bila tudi dr. Lidija Globevnik. Priznala je, da so vodne površine zelo privlačne za izvajanje različnih turističnih dejavnosti in da željo po plovbi po Ljubljanici mnogi podpirajo. »Toda varnost na Ljubljanici je pomembnejša kot vse druge želje,« je prepričana Globevnikova.
Zagotovljen mora biti čim boljši pretok
Pojasnila je, da je Gruberjev prekop v svojem bistvu razbremenil kanal, ki Ljubljanici pomaga odvajati vodo. »To je sploh pomembno v času visokih voda, ko voda s seboj nosi veje, travo in včasih celo velika drevesa, ki bi se v Gruberjevem prekopu lahko zatikali med ponton in privezane ladjice. Lahko se tudi kakšno plovilo prevrne, kar še dodatno vpliva na pretočnost kanala,« je razložila Globevnikova.
Odgovorni vodja projekta Jurij Kobe iz biroja Atelier arhitekti je po drugi strani prepričan, da je ravno ta občinski projekt eden od korakov k izboljšanju stanja struge v Gruberjevem prekopu. Poudaril je tudi, da se bo ponton dvigoval in spuščal z vodno gladino in da tovrstna plavajoča naprava na Ljubljanici že stoji, saj da je bila izvedena kot prototip za pristan v Gruberjevem prekopu. Kobe je nadalje zatrdil, da je ravno ta naprava »odlično prestala preizkus ob zadnjih poplavah v letu 2010«. Ta ponton je pri Žitnem mostu, a ravno tega so leta 2010 poškodovale poplave, je ob začasni odstranitvi pomola zaradi popravila povedala direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana Barbara Vajda.
Mestna občina se je na opozorilo strokovnjakov odzvala s pismom, v katerem so zagotovili, da so za občinski podrobni prostorski načrt za območje Špice pridobili vsa potrebna pozitivna mnenja. Pojasnili so še, da so pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za ureditev pristana morali pridobiti tudi vodno soglasje ministrstva za kmetijstvo in okolje, naravovarstveno soglasje okoljskega ministrstva, soglasje agencije za okolje in uprave za pomorstvo. Na občini so zatrdili, da bodo pri gradnji pristana upoštevali vsa pravila stroke in dejavnike urejanja prostora.
Občina si pripomb želi v času priprave projekta
Strokovnjaki s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Globevnikova, mag. Andrej Vidmar, prof. dr. Mitja Brilly in dr. Andrej Kryžanowski se strinjajo, da plovila na Ljubljanici potrebujejo pristan, vendar ne v Gruberjevem prekopu, kjer bi bilo po njihovem mnenju treba v času visokih voda celo izrecno prepovedati plovbo. Občina bi morala priveze urediti zunaj območij velikih hitrosti vode, svetuje Globevnikova. Ena mogoča rešitev bi bila denimo, da bi občina priveze uredila na območju Livade ali po toku višje, kjer bi lahko napravila zatok, ki bi privezana plovila varoval pred visokimi vodami.
Globevnikova sicer ne pričakuje, da bo občina njihove strokovne nasvete in napotila upoštevala, vseeno pa je skupaj s kolegi čutila potrebo, da opozori na morebitne nevarnosti. Iz odgovora občine je razvidno, da so opozorilo sicer prebrali, a da del ne nameravajo ustaviti. Še več, predstavniki občine so omenjene strokovnjake nekoliko okrcali, ker so svoje pripombe posredovali šele praktično proti koncu projekta, ne pa že takrat, ko je nastajal.
