Mestna občina Ljubljana (MOL) je minuli teden na svoji spletni strani objavila javni razpis, s katerim išče izvajalca za gradnjo Zaloške ceste na odseku od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste. Gre za dolgo načrtovano naložbo, ki jo na MOL pripravljajo že od leta 1994 in s katero bodo sedanjo Zaloško cesto razširili v štiripasovnico. A krajani Zaloga se s predlagano rešitvijo ne strinjajo, zato so na MOL naslovili peticijo, s katero zahtevajo spremembo načrtov.
Štiripasovnica bi le privabila dodatna vozila
Podpisniki pravijo, da so jih občinski veljaki 15 let zavajali, saj so obljubljali, da bodo štiripasovnico uredili do bencinskega servisa v Spodnjem Kašlju, ne pa zgolj do cerkve v Polju, kot je predvideno v aktualnih načrtih. »Petsto metrov štiripasovne ceste ne bo rešilo čisto nič, le še povečalo bo gnečo. Še posebno, ker nameravajo v Polju pri cerkvi namesto krožišča, ki so ga v preteklih študijah sami predvideli, zgraditi semaforizirano križišče. Že danes veliko preveč ljudi uporablja Zaloško cesto, po izgradnji štiripasovnice pa se bo tranzitni promet bržkone še drastično povečal,« je pojasnil prvopodpisani na peticiji Primož Juvan.
Po njegovem mnenju je projekt štiripasovnice narejen za vse druge, le za lokalne prebivalce ne. »Stanovalci bodo morali namreč vsenaokrog, da se bodo pripeljali do svoje ulice in dvorišča. Prav tako kolesarji in pešci, saj je celotna dolžina Zaloške ceste od križišča Zaloška-Studenec do križišča Zaloška-Zadobrovška po njihovem načrtu popolnoma neprehodna za šibkejše udeležence v prometu,« je povedal Juvan.
V peticiji, ki so jo dostavili na MOL sredi avgusta, zato Založani namesto štirih pasov predlagajo gradnjo le treh. S tem bi po njihovem prepričanju preprečili preveliko povečanje prometa, posledično bi se zmanjšala hrup in onesnaževanje, povečala pa bi se varnost vseh udeležencev v prometu. Ker bi se z odvzemom enega pasu sprostilo nekaj prostora, bi lahko tudi razširili kolesarske steze in pločnike. »Tripasovnica predstavlja logično nadaljevanje prometne situacije na tem območju. Če bi obstoječa križišča pri Mercatorju in z Zadobrovško cesto preuredili v manjša krožišča, bi se izognili tudi prometnim zamaškom. Za varnejši dostop pešcev in kolesarjev pa naj se prek Zaloške ceste uredita dva dodatna dvignjena prehoda za pešce,« je zahteve Založanov predstavil Juvan.
Občina: Sestanek bo
Svetnica četrtne skupnosti Polje in članica civilne iniciative Podgrad-Spodnji Kašelj-Zalog Minka Jerebič pa je povedala, da peticijo podpirajo v vseh sedmih civilnih iniciativah v četrtni skupnosti in da ne bodo odstopili od svojih zahtev. »Krajani o tem projektu sploh nismo bili obveščeni. Leta 2001 je sicer bila javna razgrnitev projekta, a takratni načrt je bil povsem drugačen. Od MOL ne zahtevamo denarja in nerealnih rešitev, ampak zgolj malce dobre volje in posluha,« je poudarila Jerebičeva in dodala, da bodo v nasprotnem primeru »na vse legalne načine skušali ustaviti projekt, ki bo davkoplačevalce olajšal za osem milijonov evrov, ne bo pa prinesel nobenega učinka«.
Na mestni občini pravijo, da so peticijo prejeli. »Glede na to, da so občani v svoji pobudi zahtevali, da se septembra skliče sestanek, na katerem naj se predstavi projekt in izvede skupna uskladitev sprememb projekta, trenutno usklajujemo termin predstavitve za zainteresirane občane, ki ga bo sklicala četrtna skupnost Polje in se je bodo udeležili tudi predstavniki MOL,« je povedal vodje službe za lokalno samoupravo Vojko Grünfeld.
Že minuli teden pa smo v Dnevniku razkrili nenavadno sodelovanje Darsa in MOL pri gradnji Zaloške ceste. Čeprav je del zemljišč, namenjenih novi Zaloški cesti, v lasti Darsa, ta zemljišč občini ni prodal, temveč se je v projektu občini pridružil kot soinvestitor. S tem je upravljalec slovenskih avtocest občini prihranili okoli pol milijona evrov in tudi precej časa, saj bo MOL lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje, ne da bi prej odkupila zemljišča.
