Z odlokom, ki zdaj velja, ne dosegamo želenih učinkov. Četudi bi ga izvajali, s tem ne bi zagotavljali kakovostne taksi službe. Z ljubljanskimi taksisti smo imeli kar nekaj razgovorov, kako vse skupaj izboljšati, a nismo prišli do želenih rezultatov.
Odlok tudi določa, da morajo taksisti za uporabo taksi postajališč na območju mestne občine plačevati letno občinsko takso v višini 200 evrov. Če vzamemo, da je na območju mestne občine okrog tisoč taksistov, z uporabo matematike pridemo do spoznanja, da se zaradi neizvajanja odloka občina odreka tudi približno 200.000 evrom na leto. To ni zanemarljiv izpad dohodka, ali pač?Sami nimamo baze podatkov, koliko taksistov vozi po Ljubljani. Bolj kot prihodek je pomembno, da pridemo do kakovostne taksi službe. Da ne bodo ljudje govorili, da samo tržimo in nič ne dajemo. Želimo, da postane taksi servis občanom in pomoč Ljubljanskemu potniškemu prometu.
Pa je z neizvajanjem odloka kakovost boljša?Ne sedimo križemrok. Mestna občina Ljubljana je na ministrstvo za infrastrukturo in prostor vložila pobudo za spremembo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki se nanaša na pravno ureditev avtotaksi prevozov. Občina med drugim predlaga, da se avtotaksi prevozi opredelijo kot izbirna javna gospodarska služba, pri čemer je treba vzpostaviti pravno podlago, ki bi občinam omogočila, da lahko določijo pogoje za podelitev koncesije. Na ministrstvu so nam odgovorili, da bodo predlog upoštevali. Če želimo poenotiti ceno, barvo vozil, oblačila taksistov in podobno – kar je naš končni cilj – je edina rešitev, da občina podeljuje koncesijo.
Kaj se bo konkretno spremenilo, če bodo občine podeljevale koncesije namesto gospodarske zbornice?To pomeni, da bomo imeli vso potrebno pravno podlago za poenotenje cen na območju Mestne občine Ljubljana. S spremembo odloka in sprejetjem koncesijskega akta bomo določili, koliko stane kilometer vožnje na območju občine, predpisali bomo enotne barve taksijev, enotna oblačila šoferjev, določili, kje lahko vozijo, kje zaustavljajo in podobno. Storitve pa bodo lahko ljudje plačevali z Urbano.
Mar to pomeni propad taksi podjetij?Ne. Mi bomo razpisali koncesijo in kdor bo želel opravljati taksi storitve, bo pač moral upoštevati naša pravila igre. Taksiji, ki bodo želeli voziti po mestni občini, bodo morali voziti po enotni tarifi – ne pa pod enotno telefonsko številko, kar se je izpostavilo kot velik problem v predhodnih dogovarjanjih s taksi podjetji. To je po eni strani razumljivo, saj je prav dispečerstvo gonilna sila teh podjetij.
Kdaj pa naj bi se zgodile vse te spremembe?Želimo si, da bi se to zgodilo čim prej in da bi lahko spremembe udejanjili še letos. Je pa trenutno marsikaj odvisno tudi od dogajanja na političnem parketu. Menim, da bi lahko zakonodajo najkasneje jeseni potrjevali v državnem zboru. Vzporedno s spremembami na državni ravni tudi sami že pripravljamo akte in odlok, tako da bomo pripravljeni, ko se nova zakonodaja potrdi v parlamentu.
Kljub vsemu bi lahko oderuškim taksistom že zdaj stopili na prste, če bi z odlokom določili maksimalno tarifo za vožnje na območju Mestne občine Ljubljana. Ta pooblastila vam daje pred dvema letoma dopolnjeni zakon o prevozih v cestnem prometu.Menim, da kljub dejstvu, da ima lokalna skupnost možnost določiti maksimalno tarifo za zaračunavanje avtotaksi prevozov, to ni ustrezna rešitev – predvsem zaradi omejenih možnosti nadzora. Glede na to, da smo v pričakovanju sprememb zakonodaje s strani ministrstva, Mestna občina Ljubljana svojega odloka o avtotaksi prevozih ta trenutek ne bo spreminjala. Če pa do spremembe zakonodaje ne bo prišlo, bomo razmislili, da v spremenjeni odlok uvedemo tudi maksimalno tarifo.
To bi lahko storili že pred dvema letoma in marsikateremu turistu polepšali bivanje v »najlepšem mestu na svetu«.Kako pa naj kontroliramo izvajanje spremenjenega odloka? Nimamo instrumenta, s katerim bi maksimalno tarifo nadzirali. V aktualni zakonodaji je nekakšna pravna luknja. Država je po liniji najmanjšega odpora vrgla žogico občinam in v zakon zapisala, da lahko določimo maksimalno tarifo, ni pa zapisala, da bo pristojni inšpektor tistega, ki ne spoštuje maksimalne tarife, kaznoval. Mi ne moremo tržni inšpekciji nalagati, da nadzira izvajanje naših odlokov. Naloge jim nalaga zakon. Redarji pa tega ne smejo nadzirati.
Se pravi, da bi morali ustanoviti posebno inšpekcijsko službo, ki bi to nadzirala?Menim, da posebne inšpekcijske službe ne bi mogli ustanoviti. Mestni redar lahko pregleda, ali ima taksist dovoljenje, ne more pa nadzirati cene. Glede parkiranja so te stvari jasne: po zakonodaji dela policija, po zakonu o splošnem upravnem postopku pa redarji, ki imajo z državne zakonodaje preneseno pooblastilo. Težko bi dobili pristojnosti za nadziranje tarife.
Kakšne ukrepe pa je doslej sprejela oziroma izvedla mestna občina, da bi preprečila opeharjenje turistov, ki ne vedo, da lahko na območju občine taksisti nastavljajo tarife, kakor se jim zljubi?Zavedamo se, da se prenaša okoli turiste in druge, a doslej nobenih ukrepov nismo mogli realizirati. Če želimo imeti kakovost in red, je edina rešitev, da nam država podeli pristojnost podeljevanja koncesij.
