Mestna občina Ljubljana in Zil inženiring, ki v javno-zasebnem partnerstvu gradita parkirno hišo Kozolec II, že tri mesece čakata na bančno garancijo družbe Gradis skupina G, ki je bila na javnem razpisu izbrana za izvajalca gradnje. Kdaj bo Gradis priložil garancijo za dobro izvedbo del, smo vprašali direktorja družbe Uroša Ogrina, ki na naša vprašanja ni odgovoril.
Na mestni občini in v Zilu so pred časom pojasnili, da gradbena pogodba sploh še ni veljavna. »Pravice in obveznosti iz te pogodbe začnejo učinkovati z dnem predložitve garancije,« so julija dejali v Zil inženiringu. »Skladno s pogodbo lahko naročnika izjavita, da pogodba zaradi neizpolnitve tega pogoja ni več veljavna, in brez posledic odstopita od nje,« so pojasnili v Zil inženiringu.
Tveganja so še vedno mogoča
A ker so delavci Gradisa skupine G kljub temu že začeli graditi, ni nujno, da bi morebitni odstop od pogodbe šel mimo povsem brez posledic. Nekdanji predsednik državne revizijske komisije Samo Červek je namreč opozoril, da že dejstvo, da Gradis že opravlja dela, za občino in Zil predstavlja potencialno nevarnost. Pojasnil je, da sta se partnerja lahko ujela v past, ko sta Gradisu dovolila, da začne delati kljub manjkajoči garanciji. Čeprav podrobnosti pogodbe ne pozna, pa meni, da bi lahko Gradis uveljavljal argument, da garancija kot pogoj za začetek veljavnosti posla ni bila nujna, nato pa zahteval plačilo za opravljena dela. Ker v takšni situaciji niso povsem jasna pogodbena določila, bi morali Gradis ter občina in Zil po Červekovem mnenju na sodišču dokazovati, kaj je bila njihova prava volja ob sklenitvi pogodbe.
Andrej Ržišnik, direktor družbe Protim Ržišnik Perc, ki ima veliko izkušenj pri inženirskem vodenju projektov, ni želel komentirati projekta gradnje garažne hiše na Bavarskem dvoru, saj ga ne pozna dovolj dobro. A ni bil presenečen, da ima Gradis težave pri pridobivanju bančne garancije, saj po njegovih izkušnjah banke v tem trenutku na splošno niso navdušene nad izdajanjem bančnih garancij visokih zneskov. Dejal je, da zaradi razpršitve tveganja raje vidijo, da investitor gradnjo razdeli na sklope in sklepa pogodbe neposredno s posameznimi izvajalci. Ti pa zaradi nižjih pogodbenih vrednosti lažje pridobijo bančne garancije.
»Tak način sicer res zahteva strokovno spremljanje projekta na vsakem koraku in več priprav – navsezadnje mora investitor skleniti več pogodb – vendar ima veliko prednosti,« je zagotovil Ržišnik in poudaril, da se tveganja bistveno zmanjšajo. »Če propadejo posamezni manjši izvajalci, je te precej lažje zamenjati. Če pa pade glavni izvajalec, se vse ustavi,« je pojasnil Ržišnik.
Investitor mora prevzeti odgovornost
Po njegovem mnenju je tak način vodenja investicije dober tudi s finančnega vidika. »Če investitor sklepa pogodbe s posameznimi izvajalci, se odpravi posrednik v obliki glavnega izvajalca, ki deluje kot črna skrinjica. Investitor mu plača za delo, ne ve pa, kako ta izvajalec naprej deli denar. Praksa, ki jo zagovarjamo danes, omogoča večjo transparentnost, saj lahko sledimo vsakemu evru, ki ga plača investitor,« je razložil Ržišnik in poudaril, da se zmanjšajo tudi marže.
Vodja Protima Ržišnik Perc je poudaril, da ne glede na to, kako investitor sklene voditi gradnjo, mora najprej temeljito analizirati vsa tveganja in se šele nato odločiti, kako naprej. »Takih analiz se je včasih delalo premalo,« je bil kritičen Ržišnik. Dodal je, da mora investitor v vsakem primeru za svoje odločitve prevzeti odgovornost.