Za nadomestilo je zaprosil, ker mu fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, na kateri je bil nekoč zaposlen, ni zagotovila vrnitve na prejšnje delovno mesto, četudi je imel z njo sklenjen sporazum. »Gre za primer, ki je neživljenjski,« je ogorčeno tarnal neki njegov pajdaš iz SDS. Patetično? Postane še boljše. Pristojna parlamentarna komisija mu je prošnjo najprej zavrnila, tako da se je moral v navalu pravičniškega besa pritožiti in na milost birokratske mašine počakati. »Ne gre za izigravanje sistema, pač pa za nespoštovanje sporazuma s strani fakultete,« je neumnežem razložil neki drug korenjak iz SDS. Člani komisije, vsi po vrsti poslanci, ki se bodo sami v kratkem znašli v vlogi prosilcev za nadomestilo, so nato do »sotrpina« pokazali človeško empatijo in veličino usmiljenja ter dahnili odrešilni »da«. Je že tako, da v tem trenutku trg dela ne povprašuje po niti enem samem strokovnjaku za gradbeno informatiko in dokumentacijo, vsakomur se to lahko zgodi.
Opravimo torej domačo nalogo in ponovno preverimo, kakšno premoženje je komisiji za preprečevanje korupcije prijavil Žiga Turk ob nastopu ministrskega mandata? Udobno se namestite in pripravite na val nejevere, ki vas bo vsak moment zajel: nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v Ljubljani lastnik 140 kvadratnih metrov velike hiše in 69 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Poleg tega je lastnik polovice 31 kvadratnih metrov velike počitniške hišice v Seničnem pri Tržiču ter polovice 33 kvadratnih metrov počitniškega stanovanja v Luciji. Na Dolenjskem ima v lastni 10 hektarjev gozda. Vozi BMW x3 iz leta 2009. Njegovi bančni prihranki znašajo 83.500 evrov, 61.500 evrov pa ima naloženih v različnih evropskih skladih. 130.500 evrov ima v delnicah ameriških tehnoloških podjetij, 6700 evrov pa v delnicah slovenskih podjetij. »Nič posebnega za nekoga, ki je do petdesetega leta trdo delal,« kot se je nekoč slovensko previdno otepal zlovešče etikete, da je pravzaprav – premožen.
Dragi bralci, zmedeno se praskate po glavi, a vendar, prav razumete. Sredi proračunske krize, v kateri je sam rezal po krhkih sistemih javnega šolstva, znanosti in kulture ter se klanjal konceptom konkurenčnosti in fleksibilnosti, je Žiga Turk zaprosil za nadomestilo ministrske plače, se kot kak zgubarski parazit pritožil na negativno rešeno vlogo in potem ves na trnih čakal trenutek, ko bodo kolegi poslanci ugledali luč pravičnosti. Resno, sočustvujem z vsakomer, ki v aktualnih ekonomskih razmerah ne more najti dela, kaj šele službe, ampak iskreno vesela sem za Žigo Turka, da bo prejemal ministrsko nadomestilo. Prigodo vidim kot neizpodbiten dokaz tega, kar nam je skušal ob več prilikah bolj ali manj naravnost povedati tudi sam – da, kdor zna in zmore, tega trg ne zavrže.