Ministrstvo (MIZŠ) bo Muzej športa izločilo iz javnega zavoda Zavod za šport, katerega organizacijska enota je, ter obe muzejski instituciji združilo v eno. Kot razloge navajajo racionalizacijo delovanja, obljubljajo pa neokrnjeno dejavnost obeh muzejev. Navajajo tudi »sinergijske učinke združitve«: dvigniti prepoznavnost muzeja, povečati zanimanje javnosti in seveda obisk.
Nenavadno pa je, da kljub sklicevanju na racionalnost na našo prošnjo niso predstavili finančnih posledic združevanja, torej stroškov, povezanih z ustanavljanjem novega zavoda (vpisi in izbrisi v sodni register, novi prostori, prepoznavnost nove institucije), in načrtovanih stroškovnih prihrankov v prihodnosti. To poraja vprašanje, ali so jih na ministrstvu sploh preučili in ali bo delovanje združenih muzejev v resnici racionalnejše. Kot sporočajo, bodo javnost z odločitvijo seznanili, še prej pa bodo poskrbeli za predhodno uskladitev gradiv z vsemi deležniki.
Šolski muzej najprej izključen iz postopka
Odločitev o usklajevanju je MIZŠ sprejelo šele po tem, ko je Slovenski šolski muzej (SŠM) javno opozoril, da so bili izključeni iz postopka priprave predloga za ustanovitev novega zavoda. MIZŠ jih je namreč z gradivom seznanilo avgusta po elektronski pošti, pri čemer naj bi do nove ureditve prišlo že 1. oktobra. Da SŠM, ki zaznamuje 115 let delovanja, v proces oblikovanja predloga ni bil vključen, je vsekakor nenavadno, saj statusno preoblikovanje prav temu prinaša spremembe.
Sklep o ustanovitvi novega muzeja izrecno navaja, da bo nov zavod prevzel oba zaposlena iz Muzeja športa, ne omenja pa devetih zaposlenih v SŠM. Za novo institucijo predvidevajo tudi novo sistemizacijo, o kateri ministrstvo ni podalo pojasnil. »Ni jasno, ali bodo vsi zdaj zaposleni v SŠM v novem zavodu obdržali svoje delovno mesto, niti kakšna delovna mesta se bodo sistemizirala,« pravi direktor muzeja Stane Okoliš, ki mu po predlogu ministrstva mandat preneha konec septembra, enako svetu zavoda. Po njegovih navedbah muzej že zdaj težko sofinancira plače zaposlenih, ob čemer si ne predstavljajo, da bi v tem stanju zmogel prevzeti tudi stroške združitve.
Favoriziranje športa?
Oglasili so se tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), kjer sicer ne nasprotujejo predlaganim rešitvam, nedopusten pa se jim zdi način izvedbe združitve. Predstavniki šolstva so bili iz njega namreč izključeni, prav tako tudi zainteresirana javnost, dodaja Okoliš, ki od ministrstva pričakuje javno razpravo ter pojasnilo razlogov in smisla združitve. V SŠM so se odločili tudi za objavo peticije za ohranitev samostojne inštitucije.
Direktor muzeja opozarja na dozdevno favoriziranje športnega dela muzeja. Med odgovornimi za pripravo gradiva sta poleg ministra, državnega sekretarja in pravne službe predstavnika direktorata za šport in nihče s področja direktoratov za šolstvo. Predstavnika zainteresirane javnosti v novem svetu zavoda pa naj bi imenoval Olimpijski komite Slovenije, kar pomeni manjšo reprezentiranost šolstva v svetu muzeja. »Ob podobnih nelogičnih in nesmiselnih primerih postane več kot očitno, da predlagani enoviti zavod ne more vzdržati niti strokovne niti zdravorazumske presoje. Področji šolstva in športa ne moremo zmešati v isti koš. V tujini takšnega primera ni,« trdi Okoliš.
Muzej športa bi sodil v Stožice
Ministrstvo prav tako še ni predstavilo svoje zamisli za ureditev in razdelitev prostorov. Znano ni niti to, kje bo sedež novega zavoda. »Sedanje prostorske razmere na Plečnikovem trgu 1 so optimalno izkoriščene,« pravi Okoliš. Na ministrstvu odgovarjajo, da sedež, kjer bi bila muzeja tudi lokacijsko združena, še iščejo. Kaže, da je združevanje muzejev predvsem posledica neustrezno urejenega statusa športnega muzeja, ki je kot samostojni javni zavod deloval od leta 2001, februarja letos pa je bil preoblikovan v organizacijsko enoto Zavoda za šport. Direktor slednjega Jelko Gros pravi, da je bila umestitev muzeja v njihov zavod neposrečena, saj dejavnosti nista združljivi.
Pred leti se je kot možno lokacijo za Muzej športa, ki deluje v neustreznih prostorskih razmerah, omenjalo športni center Stožice. V tujini so veliki nacionalni športni muzeji običajno umeščeni v športna središča, je zamisel za Dnevnik leta 2011 pojasnjeval vodja muzeja Iztok Durjava. Stožice so kot eno od možnosti prepoznali tudi na MIZŠ in kot oviro tedaj navedli finančne možnosti. Ob združevanju muzejev se postavlja vprašanje, v kolikšni meri so Stožice še primerna in možna lokacija za predstavitev slovenske športne dediščine.
