»Lanska izdaja Mladih levov je bila močno politično obarvana in angažirana proti obstoječemu stanju v družbi; kot v nekakšni slutnji prihajajočega smo bili kar trikrat pred parlamentom,« pripoveduje direktorica zavoda Bunker in ena od snovalk festivala Nevenka Koprivšek. Tudi 16. Mladi levi, ki bodo trajali od 22. avgusta do prvega dne septembra, bodo poskušali ujeti duh časa: »Zdi se, da smo v nekem vmesnem času, zatišju, v obdobju, ko staro še ni popolnoma umrlo in novo še ni rojeno.« Koprivškova je optimistična: ustvarjati vmesni čas in prostor pomeni tudi vzpostavljati novo polje paradigem, idej, razmerij, ekologij odnosov. Ob njej sta letošnji program umetniško oblikovali še Mojca Jug in Irena Štaudohar.
Vmesnost med umetnostmi
Festival odseva tri glavne programske linije. Ena je glasbeno gledališče, kjer je glasba v vmesnih, poroznih prostorih, ob tem pa komunicira, se spogleduje, provocira druge umetniške žanre. »Mogoče je glasba sama ravno ta pretočni medij komunikacije,« razmišlja Koprivškova. Druga programska linija se ukvarja s participatornimi projekti, spet v vmesnem prostoru, kjer se zamenjujejo vloge akterjev, gledalcev in poslušalcev, tretja linija, ki se ponovno izkazuje v nekem vmesnem prostoru, pa razmišlja o repozicioniranju umetnika in kuratorja. Neposredno na to temo se bo odvil projekt The Curators' Piece. Na »procesu proti umetnosti« bodo ugledni kuratorji in umetniške vodje nastopili kot performerji, med njimi tudi Nevenka Koprivšek, na »zatožni stol« sta jih posedli hrvaški umetnici in režiserki Tea Tupajić in Petra Zanki.
V tretji sklop sodi tudi ameriška glasbenica in performerka Cynthia Hopkins, ki bo hkrati festivalska rezidenčna umetnica; je ustanoviteljica benda Gloria Deluxe, s katerim je leta 2008 nastopila v Cankarjevem domu, tokrat pa se bo predstavila z dvema projektoma. Delo v nastajanju A Living Documentary je nekakšen pogovorni šov: v prvi različici je na oder vabila igralce iz Nature Theater of Oklahoma in jih spraševala, s katerimi poklici so se v življenju morali preživljati; podobno bo tudi pri nas. Umetnico vedno navdihuje lastna življenjska zgodba, govorila je že o nasilju v družini in lastnem boju z odvisnostmi, a kot pravi sama, je nikoli ni bilo tako sram govoriti o tem, o čemer govori sedaj – je brez denarja za preživetje. S temo preživetja umetnika se bodo ukvarjali še na okrogli mizi Ekonomsko pozicioniranje umetnika v družbi, kjer bo sodelovala tudi Hopkinsova. Drugi njen projekt bo jam session s slovenskimi umetniki: N'Toko sicer sodeluje tudi v predstavi Mareta BulcaGremo vsi! (iz zadnje domače produkcije bomo na festivalu videli še projekt Male Kline z naslovom Eden), na odru pa se bodo družili še pozavnist Žiga Murko, bobnar Vid Drašler in kontrabasist Tomaž Grom.
V iskanju ravnotežij
Zanimivo bo gostovanje belgijske indie rock skupine Zita Swoon Group iz Antwerpna, ki vstopajo tudi v projekte zunaj glasbene ekskluzive. Prihajajo s plesalcem Simonom Mayerjem iz slovite plesne skupine Rosas. Dancing With The Sound Hobbyist bo sicer otvoritvena predstava Mladih levov (22. avgusta ob 21. uri na Muzejski ploščadi Metelkova), ki se bo prevesila v tradicionalni Bunkerjev ples. Z glasbo povezan bo tudi projekt Kanadčanov L'orchestre d'hommes-orchestres; v prejšnji predstavi so se poglabljali v glasbo Toma Waitsa, tokrat jih je navdihnila glasba Kurta Weilla. Osem glasbenikov performerjev je hkrati izumiteljev novih inštrumentov, predstavo pa preveva polteno ozračje senzualnosti. V predstavi Atlas portugalski artistični dvojec Ana Borralho & João Galante potrebuje sto ljudi prostovoljcev (polovico so jih že dobili, polovico jih še iščejo in vabijo k sodelovanju), ki predstavljajo sociološko pokrajino, nekakšen relief socialnih vprašanj, ki se začenjajo s posameznikom in končajo v množici. Cirque Bang Bang je francoska predstava sodobnega cirkusa, v katerem performerja, ki ju lahko označimo za fizična filozofa, zanimajo trenutki, ko sama veščina žongliranja ni več zanimiva in se pogled usmeri v iskanje dramatičnosti; v konstantnem neravnotežju akterja nenehno vzpostavljata neko ravnotežje.
Ta hip izjemno vroči nemško-švicarski kolektiv International Institute of Political Murder režiserja in protagonista Mila Raua je predstavnik dokumentarnega gledališča, ki se z natančnostjo raziskovalnega novinarstva in kritično distanco ukvarja z zgodovinskimi momenti. Zadnje ure Elene in Nicolaeja Ceaucescuja je njihova najbolj znana predstava, letos so že dvigovali prah s projektom The Moscow Trials (Moskovski proces), ki ga je spodbudil proces zoper Pussy Riots, v Ljubljano pa prihajajo s predstavo Hate Radio. Rekonstruirajo dogodek iz leta 1994 v Ruandi, kjer je bilo z mačetami in palicami ubitih več kot milijon Tutsijev, tamkajšnja radijska postaja RTLM pa je s svojimi hujskaštvi pripravljala svoje poslušalce na sovraštvo že mesece prej. Gre za prevpraševanje o genocidu, pa tudi o vlogi medijev. Ob predstavi se bodo organizatorji posebej pogovarjali z Ruandcem Diogènejem Ntarindwo, ki igra tudi v predstavi; kot najstnik je bil član uporniške vojske v Ruandi, popisal pa je tudi omenjeni genocid. Pogovor bo na festivalskem radiu Postaja Tabor, ki ga zaganjajo pilotno in bo nadomestil dosedanji festivalski časopis Arena.
Ironično o težkih temah
Koreografinja in plesalka alžirsko-francoskega rodu Nacera Belaza se po nekaj letih vrača na Mlade leve, s sestro Dalilo Belaza bosta izvedli performans Le Cri (Krik), ki se giblje med gibom in mirovanjem, tišino in zvokom, svetlobo in temo, vse to pa meditativno vpliva na gledalca. Hrvaški umetnik Oliver Frljić bo skozi predstavo Mrzim istinu! spregovoril o travmatični zgodbi v svoji družini; zdi se, da je občinstvo prišlo na obisk in je sedaj priča razčiščevanju družinske preteklosti. Belgijski režiser in igralec Jos Houben je pred leti na festivalu že navdušil s solo predstavo The art of laughter (Umetnost smejanja), tokrat pa v okviru Théâtre des Bouffes du Nord prihaja z zanimivo študijo partiture skladatelja Mauricia Kagla Répetoire; išče lahkotnost in drugačne relacije med mimom, glasbo in gledališčem. Islandski kolektiv Kviss búmm bang je v Mariboru in Ljubljani v okviru evropskega projekta Global City – Local City že ves mesec, na festivalu pa bodo umetnice predstavile delo GALA – Celebration of Minorites, ki se na ironičen način ukvarja z vprašanjem skupin in manjšin.
Med spremljevalnimi dogodki omenimo ponovno gostovanje kolektiva Škart, prihajajo z inštalacijo Pesmašina, nekakšno srbsko inačico projekta slovenskih Kombinatk. V avtomat bo mogoče odpeti revolucionarne pesmi, inštaliran bo v preddverju Stare mestne elektrarne, presenečal pa bo tudi drugje po mestu. Dječace iz Splita je pred dvema letoma s festivala pregnal dež, tokrat bodo koncert izvedli na Mesarskem mostu, prihajajo pa podkrepljeni z inštrumentalno zasedbo. Prvič so na festival prišli kot »mladi levi«, tokrat že kot regionalne zvezde. Festival pa se je letos povezal tudi z U3, trienalom sodobne umetnosti; osemčlansko zasedbo Theremidi Orchestra zanima proizvajanje zvokov z doma narejenimi inštrumenti, preostali zvočni performerji pa bodo Miha Ciglar, Irena Tomažin in Matej Stupica, ki je izdelal prepariran pianino Organ; to je nekakšen preplet instalacije in zvoka, ki ga poganja improvizacija.
