Da vstopnice morda le niso šle za med, razkriva dejstvo, da so se po 50-odstotno znižani ceni prodajale na več spletnih straneh, ki potrošnikom posredujejo najrazličnejše ugodne ponudbe, z raznimi akcijami pa niso skoparili niti na samem Gospodarskem razstavišču, saj so denimo po nižji ceni ponujali paketno vstopnico za razstavo in Sejem Dom, karto za Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem pa so ob ogledu reprodukcij renesančnega genija navrgli kar zastonj. Poletje je bilo seveda idealen čas, da se statistiko precej olepša, saj so Ljubljano preplavili turisti, medtem ko septembra mesto oblegajo košarkarski navdušenci, ponovno pa zanimanje izkazujejo organizirane šolske skupine. Slednje predstavljajo precejšen odstotek obiskovalcev, saj si je, kot sporoča direktorica trženja na Gospodarskem razstavišču in vodja projekta Genij – da Vinci Špela Terpin, razstavo ogledalo kar okoli 20.000 osnovnošolcev in srednješolcev. Nemalo je bilo tudi organiziranih obiskov podjetij, prodali pa so visoko število družinskih vstopnic, zaradi česar je bilo skupno nanizanih 600 vodenih ogledov.
Omenjena števila jim skoraj gotovo zavida večina muzealcev, a morda nekoliko razočarajo glede na okoliščine. Razstava je imela namreč v zaledju izjemno močno oglaševalsko akcijo, zanjo so se zanimali skorajda vsi domači mediji, napovedovalo se jo je z vpadljivimi stavki, kot denimo, da gre za največjo potujočo razstavo, ki si jo je ogledalo že na milijone ljudi po svetu. Tudi sami organizatorji niso posebno skrivali želje po dobrem finančnem iztržku (razstava je stala 180.000 evrov, medtem ko dobička za zdaj še ne razkrivajo). Denimo Narodni muzej Slovenije, ki je že pred več kot desetletjem prav tako gostil eno izmed potujočih razstav o Leonardu da Vinciju, je v štirih mesecih, torej v krajšem času, privabil kar 80.000 obiskovalcev. Morda je to statistično razliko zakrivilo dejstvo, da je ta razstava na ogled postavila tudi nekaj originalov iz zapuščine renesančnega velikana, medtem ko projekt Genij – da Vinci ponuja le reprodukcije.
