Muzikal Briljantina (Grease) avtorjev Jima Jacobsa in Warrena Caseya je bil prvič uprizorjen leta 1971 v čikaškem Kingston Mines Theatru, že naslednje leto pa se je pojavil na Broadwayu, kjer je v naslednjih osmih letih doživel 3388 ponovitev. Zgodba o odraščajočih najstnikih, pospremljena z glasbo ter izvirnimi plesnimi gibi, ni požela veliko navdušenja le med Američani, temveč je bila pozneje izjemno uspešna tudi na evropskih tleh in drugod. A čeprav Briljantina do danes ostaja eden najbolj priljubljenih muzikalov na svetu, se je večina ljudi z ljubeznijo med Dannyjem in Sandy prvič srečala po znameniti filmski inačici, posneti leta 1978, kjer sta v glavnih vlogah nastopila John Travolta in Olivia Newton-John.
Postavitev muzikala, ki ga bodo v Križankah pod okriljem Festivala Ljubljana odigrali štiri večere zapored, je pripravila londonska produkcijska hiša Bronowski, koreografsko in režisersko vlogo pa je prevzel izkušeni Mykal Rand. Zdaj že stari znanec ljubljanskega festivala, ki je na oder Križank v preteklih letih pripeljal že dve svetovni uspešnici, muzikala Hair in Jesus Christ Superstar, je pojasnil: »Briljantina se v veliki meri razlikuje od omenjenih produkcij. Hair in Jesus Christ Superstar sta tematsko precej težka in zato na trenutke nekoliko naporna, letošnji muzikal pa je lahkotnejši in bolj zabaven.« Rand je svojo karierno pot najprej začel kot plesalec in se šele kasneje uveljavil kot koreograf. Po skrbnem preučevanju likov iz originalnega muzikala je izoblikoval svojo vizijo Briljantine in na njeni podlagi skrbno izbral ustrezno igralsko zasedbo. Tako se bodo v glavnih vlogah v Križankah predstavili Maggie Lynne (Sandy), Philippa Stefani (Rizzo), Sean Mulligan (Danny) in Dan Burton (Kenickie).
Ljubezen in hudičeva glasba
Zgodba Briljantine je postavljena v leto 1959, in sicer v fiktivno srednješolsko okolje, kjer se skupina mladih upornikov ob zvokih zgodnjega rokenrola sooča z zapletenostjo najstniške ljubezni. Muzikal se v določeni meri dotika tudi socialnih vprašanj tistega časa, a vsebinsko temelji zlasti na ljubezni, najstniškem uporništvu in seksualni radovednosti, navsezadnje je Briljantina po besedah Randa tudi »hvalnica rokenrol glasbi«. Obenem muzikal skozi uporniške karakterje simbolično predstavlja prehod iz enega desetletja v drugega, torej prestop iz petdesetih let, ko so bili ljudje veliko bolj zaprti vase pod fasado tipa »vse je dobro, tudi če ni«, v šestdeseta leta minulega stoletja, kjer je bilo pomembno »biti, misliti, ljubiti in biti svoboden«. Sandy, glavni ženski lik, tako predstavlja petdeseta leta, ostali liki okoli nje pa simbolizirajo novo, svobodnejše obdobje, pravi Rand. »Briljantina tako pravzaprav spremlja prehod junakinje v drugačne, bolj uporne sfere.«
Briljantina je že v prvih letih uprizarjanja potolkla rekord najdlje trajajočega šova na Broadwayu, Rand pa se na vprašanje, zakaj je prav ta muzikal doživel tak uspeh in zakaj je še vedno tako popularen, nasmehne: »Ker je to večna ljubezenska zgodba!« Nadaljuje, da gledalce vedno znova pritegne tudi energičnost predstave, toda še vedno je najbolj pomembna glasba oziroma rokenrol kot prva glasbena zvrst, s pomočjo katere so si ljudje (iz)oblikovali svoja prepričanja, mladi pa uporniško identiteto, nov pogled na življenje in možnost izražanja svojega mnenja. »Starši so bili prepričani, da je to hudičeva glasba, mladi so z njo dobili moč. Ta učinek rokenrol glasbe se je ohranil skozi desetletja in ko ga združiš še z dobro ljubezensko zgodbo, je uspeh zagotovljen.«
Razlog, da je Briljantina navdušila in ogrela toliko src ljubiteljev muzikala, je tudi v oblikovanju likov in njihovih značajskih potez. Snovalca Briljantine sta postavila skupaj osebnostno zelo različne junake, ki so zabavni in univerzalni. »Vedno, ko gledam sodobnejše muzikale, kot je na primer Glee, prepoznam v njih like iz Briljantine. Vzorec protagonistov, ki ga je utemeljila, je še vedno prisoten in – deluje,« doda Rand, sicer veliki ljubitelj Briljantine.
Nežnost pri spremembah
»Vsi poznajo in imajo radi Briljantino, a večina le zaradi filma,« pojasni Rand in nadaljuje, da se muzikal in film precej razlikujeta. Za filmsko različico so priredili nekaj pesmi iz muzikala, karakterji so bili omiljeni in zaznati je bilo rahel pridih pop kulture. Liki v muzikalu so veliko bolj intenzivni v svoji uporniški drži, oblačenju in pričeskah. Kot režiser ima Rand poseben način dela in veliko časa ter truda je – tako kot pri vseh svojih muzikalih do sedaj – tudi tokrat vložil v raziskovanje prve uprizoritve Briljantine. »Rad se podrobno seznanim z ozadjem zgodbe, s tem, kdo so liki in iz kod izvirajo. Zdi se mi, da jih le tako lahko oblikujemo kot pristne.« Pomembno se mu zdi sodelovanje z igralsko zasedbo, zato se pri vsaki produkciji še pred pričetkom vaj z njimi temeljito pogovori, jim osvetli ozadje in tako skupaj zasnujejo like.
Ples, enako kot glasba, predstavlja pomemben del muzikala, kot je Briljantina. Ikonični plesni gibi iz glasbenih točk, kakršna je denimo Greased Lightning, ko fantovski del zasedbe bahaško pleše okrog avta, ali zaključni ljubezenski prizor You're The One That I Want so se gledalcem, ki poznajo Briljantino, dodobra usedli pod kožo. Kot plesalec in koreograf se Rand zaveda pomena plesa v glasbenem gledališču, a obenem previdnost pri ustvarjanju koreografij že poznanega šova ni odveč. »Ljudje določene stvari pričakujejo, zato moraš biti pri uvajanju sprememb nežen. Vseeno pa, vsaj kar se plesa tiče, nočem zgolj ponoviti že videnega. Preučil sem gibe in poskušal ustvariti svoj plesni jezik, ki ustreza tistemu času. Plesa torej nisem poskušal modernizirati, le hotel sem ga narediti malo drugačnega in v plesne gibe prenesti nekaj sebe.«
Na povabilo iz Slovenije se je vedno z veseljem odzval, tako zaradi čudovitega mesta kot tudi zaradi hvaležnega občinstva, pravi. »Občinstvo nas je tu vedno lepo sprejelo, zato se radi vračamo in v veselje nam je, da ljudje tukaj tako cenijo muzikale.« Kot pravi, bo ta gledališka zvrst ostala priljubljena tudi v prihodnje, saj predstavlja pobeg iz vsakdanjega življenja v domišljijski svet, kjer lahko vsaj za kratek čas pozabiš na svoje tegobe in v mislih le veselo poplesuješ skupaj z igralci. »Glasba je univerzalna in ljudi gane; če jih boš torej pripravil do tega, da vstopijo v gledališče in si muzikal ogledajo, bodo brez dvoma uživali,« sklene Rand.