Korporativne / podjetniške umetniške zbirke, kot so Lahova zbirka, Krkina, NLB, Riko, Talum, Lavičkova zbirka ter seveda tudi Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije, ki so jo sinoči v Galeriji CD s slavnostnim odprtjem prvič pokazali javnosti, so zbirke umetniških del, ki jih podjetja nabavljajo, pogosto zaradi občutka lastne odgovornosti do kulture, družbe in so tudi del identitete podjetja. Ta dela potem po navadi okrasijo poslovne prostore, s čimer naj bi izboljševale delovno okolje zaposlenih in strank, včasih so tudi zbirateljska in investicijska vrednost, kar nekaj umetnin pa žal pristane po depojih.
Izbor iz ogromne zbirke
Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije je tako kot tudi druge nastajala več desetletij in danes obsega okoli tisoč del - grafičnih, slikarskih, kiparskih ter nekaj prostorskih instalacij in javnih skulptur priznanih slovenskih likovnih umetnikov 20. in 21. stol. Kustos aktualne razstave v Galeriji CD Aleksander Bassin, ki ima veliko izkušenj z Umetniško zbirko NLB, saj jo je pomagal snovati skupaj z Stanetom Bernikom, Milčkom Komeljem in Lojzetom Logarjem, je za to priložnost pregledal okrog tristo del. Izbral je 160 umetnin, le redko katerega avtorja je izpostavil z več kot enim delom. Nato pa jih je razvrstil v štiri sklope: Krajina, Figuralika, Abstrakcija in Kiparstvo.
Pred odprtjem Bassin je povedal, da je bila to ena njegovih najzahtevnejših in največjih postavitev razstav, ter dodal, da jo po številu in kakovosti eksponatov lahko primerjamo z razstavo Magija umetnosti iz leta 2015, ki je bila najprej na ogled v Vili Manin in pozneje na Dunaju. »Na tokratni razstavi v Galeriji CD so dela najvišje kakovosti, ki sem jih lahko našel, veliko avtorjev pa tukaj tudi ni, ker sem smatral, da njihova dela niso dovolj kakovostna za to predstavitev. Dejstvo je, da Telekomova zbirka ni nastajala z nekim premišljenim okusom, ampak so v njej v glavnem dela, ki so podjetju ostala iz raznih likovnih kolonij.« Na vprašanje, ali jo lahko primerja denimo z NLB zbirko, pa pravi, da ne more, da je tista preobsežna. »Medtem ko po raznovrstnosti lahko rečem, da Telekomova zbirka verjetno nadkrili marsikakšno drugo zbirko, recimo Krkino. Problem teh zbirk nasploh je, da redko pridejo pred javnost, dela visijo po pisarnah in so takorekoč skrita.«
Začelo se je z mozaikom
Rok Zagruševcem, direktor Korporativnega komuniciranja Telekoma Slovenije, je na vprašanje, ali lahko oceni vrednost celotne njihove zbirke, odgovoril, da so šele letos bolj sistematično pristopili k vrednotenju in kronološkemu urejanju del, tako da so rezultati še v izračunih. V tem hipu pa je zanje najpomembnejša aktualna razstava, »ker nam je pomembno, da ta dela prikažemo širši javnosti. Dela se bodo po razstavi spet selila nazaj v naše poslovne prostore, ampak dobile bodo spet svoje prominentno mesto.«
Podjetje ima na dve lokacijah tudi dva razstavna prostora, kjer ljubiteljskim in akademskim slikarjem, umetnikom omogočajo manjše razstave. Dogovor je potem tak, da jim avtor razstave podari eno sliko, ki jo dajo na dražbo med zaposlene, denar pa se steče v Srčni sklad, od koder ga namenjajo otrokom njihovih zaposlenih, ki so izgubili enega ali celo oba starša.
Začetki zbirke Skupine Telekom Slovenije sicer segajo v šestdeseta leta 20. stoletja, ko je arhitekt Tine Horvat ustvaril mozaik Telekomunikacije, ki še danes pričaka zaposlene in goste ob vhodu v poslovno stavbo na Cigaletovi 15 v Ljubljani. Konec leta 2023 je Umetnostna galerija Maribor (UGM) opravila dokumentacijski popis vseh likovnih del, ki jih zbirka obsega, dobro leto nazaj pa so stekle tudi priprave na razstavo, ki bo v Galeriji CD na ogled do 18. januarja.
