Odtisi in vtisi 2 je razstavni produkt druge edicije razpisa sodobne slovenske grafične produkcije Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), prvi je bil pred natanko desetimi leti - z istima kustosema mag. Bredo Škrjanec in Božidarjem Zrinskim. Aktualna dela zadnjih treh let, skupaj okrog 500, je poslalo 113 slovenskih umetnic in umetnikov (kakšnih 15 avtorjev se je udeležilo obeh razpisov), mednarodna žirija, v kateri so bili profesorja in umetnika Mario Čaušić iz Osijeka in Miloš Đorđević iz Beograda, ki sta v preteklosti že bila del grafičnega bienala MGLC, ter češka kuratorica Barbora Kundračikova, pa je potem za razstavo izbrala 43 avtorjev.
Izvirna dela
Gre za izvirna dela, ki so nastala v različnih grafičnih tehnikah ali kombinaciji tehnik, in s poljubno tematiko. To je bilo tudi vodilo razpisa. »Pred desetimi leti smo skušali na razstavo vključiti čim več avtorjev, letos pa je žirija avtorje za razstavo izbrala v treh krogih. Iz MGLC tokrat pri izboru nismo sodelovali, želeli smo, da na to masovno produkcijo pride pogled od zunaj. Žirija se je potem odločala na podlagi kakovosti posameznega dela, in niso iskali nekih vsebinskih povezav,« pojasnjuje kustos in umetnostni zgodovinar Zrinski.
S tem razpisom so v MGLC dobili tudi veliko bazo ustvarjalcev, podatkov. Nekatere, ki tokrat niso bili izbrani, bodo povabili čez čas še enkrat, na kakšno drugo razstavo. Tudi iz prvega razpisa pred desetimi leti je potem izšla cela serija manjših razstav, MGLC z nekaterimi umetniki sodeluje še danes. »Obstaja neka kontinuiteta v slovenskem grafičnem prostoru, pojavila pa se je tudi vrsta novih, mladih avtorjev,« ugotavlja kustos.
Tri instalacije v prostoru
Žirija je za razstavo izluščila tri projekte, zamišljene kot instalacije v prostoru, okrog katerih sta potem hišna kustosa postavila preostala izbrana dela za razstavo. »Te vrste instalacijam rečemo »printstallation« - torej grafika, ki ni zgolj odtisnjena, ampak sega v prostor, se izraža skozi objekte, ima neko ambientalno postavitev,« pojasnjuje Zrinski.
Brane Širca je po galerijskem prostoru »nasul« ogromne napihljive bankovce, Živa Drvarič je galerijsko sobo vnesla bele odtise na belih podlagah s kombinacijo papirja in peska (talna in stenska instalacija), Svetlana Jakimovska-Rodić pa se je podpisala pod največjo instalacijo Made in Forest. »Zelo lepo povezuje klasično grafiko lesoreza in tega, kar se pri nas dejansko dogaja v naravi – lubadarjevo uničevanje gozdov. Ko se lubadar premika pod lubjem, dela značilne zareze, utore, ki jih je avtorica uporabila kot nekakšen likovni element - že izdelan, zato tudi »made in forest«, torej narejeno v gozdu.«
Kustos še pravi, da je morda pričakoval še več takšnih pogumnih, velikih inštalacij, ampak verjetno pri nas še nismo na tej stopnji drznosti oziroma umetniki nimajo dovolj produkcijskih sredstev. »Verjetno pa k temu botruje tudi miselnost »malo in kakovostno«, značilno za naše okolje; kot grafični list v stilu ljubljanske grafične šole, ki pravi, da mora biti narejen perfektno od začetka do konca, tako tehnično kot vsebinsko. To je zaznala tudi žirija.«
Paleta tehnik in vsebin
Kar se tiče preostalih vsebin na razstavi, je v prvi sobi opazna grafična navezava na fotografijo, druga soba se loteva ženskih vsebin, »navidez črno-belo, a z zelo močno Sonjo Vulpes, ki govori o spopadanju z depresijo, hkrati pa je v likovnem smislu odličen odraz tega, kako mi danes komuniciramo - kjer je pomemben obraz, izrazi na obrazu, emotikoni, v katerih so se zreducirala naša čustva.«
Zanimivi so tudi krožniki z erotičnimi podobami avtoric Katje in Nataše Skušek, soba, napolnjena s sitotiski, kjer je denimo velik tovornjak avtorice Petje Novak. Med zanimivimiavtorji je kustos izpostavil tudi Marka Šajna in Primoža Zorka, ki prihajata iz polja grafičnega oblikovanja, kar je čutiti v delih. »V zadnjih letih je trend, da se grafično oblikovanje in klasična grafika med seboj precej povezujeta, predvsem prek tehnik, ki so jih naši oblikovalci ponovno revitalizirali. To sta denimo risograf, torej printer, ki omogoča tiskanje, in pa izdelava fan-zinov.«
Med mladimi avtorji je zanimiv Žiga Artnak, ki ga odlikuje izjemna natančnost. Izdelal je nekakšen kartografski zemljevid pod naslovom Znanstvena fantastika, kjer je povezal paleto mešanih tehnik, kot recimo slepi tisk, graviranje številk, jedkanica in suha igla. »Pri tej grafiki mi je posebej všeč vsebina - kar uprizarja, je vizualizacija podatkov, ki jih sicer nikoli ne vidimo v tej tehniki, kajti gre za nek računalniško ali grafično dizajnerski znak ali animacijo.«
Razstavo si lahko ogledate do 2. oktobra.
