Kdaj se je Puhar začel ukvarjati s fotografijo, ni znano, verjetno pa ga je fotografija, takrat znana kot dagerotipija, zasvojila po letu 1839, ko je služboval v Metliki. Ker je bil originalni postopek predrag, je iznašel svoj postopek, ki je bil mnogo cenejši – za slikovno podlago je namesto kovine vzel steklo in vzporedno prilagodil tudi uporabo kemikalij – žveplovih izparin.
Razstava bo predstavila lik tega izumitelja, njegov skrivnostni, še vedno ne povsem razjasnjeni izum – svetlopis – in njegov dragoceni, četudi skromno ohranjeni opus, s katerim je prispeval pomemben delež k svetovni zgodovini fotografije. Ko so v drugem četrtletju 19. stoletja iz improviziranih laboratorijev na raznih koncih sveta prihajale prve fotografije, je svoje dosežke predstavil tudi že Puhar. Z njimi je dosegel priznanje uglednih znanstvenih krogov (nacionalne akademije znanosti v evropskih prestolnicah) pa tudi večmilijonske javnosti na svetovnih razstavah v Londonu, New Yorku in Parizu.
Razstava bo na ogled do 30. septembra, vendar bodo originali – zaradi izjemne občutljivosti in krhkosti je gradivo zavezano posebnemu varstvenemu režimu, ki strogo omejuje čas razstavljanja – na ogled le prvih pet dni, do 31. avgusta. V nadaljevanju, do konca septembra, jih bodo zamenjale muzejske replike.nr