Vlasta Delimar se je začela ukvarjati z umetnostjo konec sedemdesetih let, ko je bila postkonceptualistična scena na Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji v polnem razcvetu. Od vsega začetka je gradila umetniški opus na zelo samosvoj, neposreden način. Odklanjala je formalno izobrazbo kot nezadostno, konservativno in zastarelo ter prekinila s tradicionalnimi principi konstruiranja umetniškega dela. Namesto tega se je osredotočila na akcije, happeninge in performanse. Z izbiro telesa kot primarnega sredstva delovanja je utrdila svoj položaj samosvoje in izstopajoče umetnice. Likovna kritika je poskušala njeno delo v devetdesetih letih opredeliti kot opus, ki pripada feminističnemu tipu umetnosti, vendar sama zavrača interpretacije, ki njeno delo označujejo kot »žensko« ali »feministično«. Ohranja prostor, ki je osvobojen vseh norm. nr

Napoved