Sliman Mansour je slikar, kipar, pisec in karikaturist, v svojih stvaritvah pa nasploh komentira palestinsko situacijo. Bil je tudi del kolektiva New Visions skupaj z umetniki Vero Tamari, Tayseerjem Barakatom in Nabilom Ananijem, skupna umetniška pobuda pa je nastala kot nekakšen odgovor na prvo intifado (1987–1993).
Na razstavljeni reprodukciji slike Morje je moje so ženska, deklica in deček z visoko dvignjenimi rokami, ki korakajo po plaži, sicer simbolu za sprostitev in oddih. V rokah držijo pero in čopič, ki simbolizirata znanje in ustvarjalnost, ter puško kot simbol za upor. Vidimo tudi oljčno vejico, tako imenovani ključ vrnitve in belega goloba, kar nakazuje željo po miru. Kuratorka Rana Anani je zapisala, da je s slike razvidno, da ljudje na oddihu njihove »male demonstracije« ne opazijo, je pa umetnik nedvomno izpostavil temeljne prvine palestinskega boja. »S to sliko Mansour izraža neomajno zavezanost nadaljevanju palestinskega odpora v vseh njegovih pojavnih oblikah; navkljub svetovni zatopljenosti vase in pomanjkanju pozornosti do palestinske stiske,« še izpostavlja kuratorka.
Pred palestinskim umetnikom Mansourjem sta svoje delo z naslovom Gaza predstavila fotograf Jošt Franko ter socialna delavka in vojna migrantka Etaf Abdelrahman iz Gaze, kjer sta izpostavila trpljenje palestinskih družin.
