Pisane otroške blazine na ploščadi pred Moderno galerijo in škatle, polne tub z barvo in čopičev ter različnega papirja, so pričakale ustvarjalne otroške duše, ki so pogledale Z vrha nebotičnika. S pomočjo istoimenske fotografije Božidarja Jakca, razstavljene v galeriji, so po svoje prikazale, kako vidijo ulico, ki jo je Jakac fotografiral s strehe ameriške stolpnice na svojem popotovanju po ZDA v 30. letih preteklega stoletja. V notranjosti pri recepciji je manjša gruča že čakala na vodstvo po Jakčevi razstavi, in tako bo tudi danes, ob 18. uri.
»V poletnih mesecih se utrip in struktura obiskovalcev v Ljubljani zelo spremenita. Podnevi je vroče in čeprav nekateri samoiniciativno najdejo zavetje v hladu muzejev, se večini ne da v soncu hoditi nikamor in pridejo na plan šele zvečer. Temu smo se želeli prilagoditi s sredino odprtostjo galerije do 21. ure,« pojasnjuje Adela Železnik, kustosinja Moderne galerije Ljubljana in organizatorica Poletnih sred. »Obenem pa smo javnosti ponudili, kar imamo – vodstva po razstavah in delavnice.« Slednje najbolj pritegnejo otroke, tematsko so povezane z razstavami in jih dopolnjujejo. »Običajno si v času, ko poteka delavnica za otroke, lahko starši vodeno ogledajo razstavo in postane celotna izkušnja poletne srede nekakšno družinsko doživetje, kjer lahko vsa družina združi prijetno s koristnim.«
Ko časopis ni časopis
Že tretje leto zapored poskušajo Poletne srede dvigniti utrip prestolnice prav v sredini tedna, ko sicer vlada mrtvilo. Po uspešni junijski Poletni muzejski noči, ko svoja vrata brezplačno odprejo prav vsi muzeji v mestu, zanimanje poleti nekoliko upade. »Podobno počne Mednarodni grafično-likovni center, ki poleti vsak torek zvečer v Gradu Tivoli ponuja delavnice za obiskovalce. Sredina tedna tako postane malo bolj pestra za turiste in za lokalno prebivalstvo.« V Poletnih sredah je en ogled v angleškem jeziku, namenjen turistom in tujcem, ki živijo v Ljubljani.
Prva sreda v Mednarodni galeriji je pretekli teden minila s precej mlačnim obiskom, k čemur so nekoliko pripomogli grozeči črni oblaki, ki utegnejo nastopiti tudi danes. A manjša gruča ljudi se je venarle nabrala, ko nas je vodička Kaja Rožman popeljala v svet fotografije Božidarja Jakca.
V kletnih prostorih pa obiskovalce čaka razkritje še ene skrivnosti, postopka restavriranja slik Gabrijela Stupice. Tam je mogoče videti, kako popraviti ali delno poustvariti kompleksne Stupičeve umetnine, sestavljene iz več deset plasti različnih premazov, pigmentov in lakov. Odkrije tudi, s kakšno lučjo lahko vidimo, ali je bila slika že kdaj spremenjena, ali se pod barvo skrivajo skice s svinčnikom, da tisto, kar je videti kot nalepljen del časopisa, v resnici sploh ni časopis, pa lahko obiskovalci preverijo tudi na lastne oči skozi restavratorske lupe in na štirih Stupičevih originalih v galeriji.
Vodstva so jasna in razumljiva
Po razstavi Gabrijel Stupica pod drobnogledom vodijo restavratorke, ki so sodelovale pri procesu restavriranja njegovih del in jih tudi resnično poznajo, zato je vodstvo res kakovostno. Adela Železnik: »Mislim, da je pri teh vodstvih, ki niso za strokovno javnost, še toliko bolj pomembno, da je raven visoka, ampak vendarle razumljiva, da se ne izgubljamo v strokovnih izrazih.« Priznava tudi, da je odsotnost vstopnine pomemben stimulans in da je bojazen ljudi, da bodo morali za razstavo plačati, potem pa jim ne bo všeč, velika. »Zanimivo, da v kinu takega zadržka običajno ni. Toda če je brezplačno, ljudje pridejo tudi v galerijo in običajno so celo presenečeni, ker niso pričakovali tako zanimivih stvari. Tako se naslednjič lažje vrnejo.«
Danes bo Poletno sredo z Jakcem in Stupico še gostila Moderna galerija, prihodnji mesec pa se bo prebudil Muzej sodobne umetnosti Metelkova, ki bo svoja vrata v večernih urah odprl 6. in 13. avgusta z razstavo Politizacija prijateljstva (odprli so jo v začetku julija), na kateri se je več avtorjev spopadlo z idejo prijateljstva s širšo politično dimenzijo.
