Vane Kosturanov ima pri založbi KUD Sodobnost International izdani dve avtorski slikanici Deklica in mesto ter Deklica in medvedek. Njegove ilustracije zaznamujejo predvsem barve in izraziti barvni kontrasti ter dokazujejo, da pri slikanici ni pomembno le besedilo, ampak tudi žive ilustracije. »Kadar ilustriram knjigo, imam zelo odgovorno nalogo, da z risbo, barvo, potezo čopiča na papirju prenesem nekaj, kar je med vrsticami skrito, česar v besedilu ni in se največkrat ne da opisati z besedami. Ilustracija dopolnjuje besedilo, zaokrožuje zgodbo, ne le dobesedno ilustrira,« opiše pomembnost ilustracije Vane Kosturanov. Kot pove, se je ilustracij lotil zaradi svojih otrok, saj jih je skozi slikanice učil o svetu. »Zame kot avtorja najpomembnejši trenutek pri ustvarjanju knjige za otroke ni ustvarjanje odnosa učitelj – učenec. Ne mislim, da bi moral, ker sem odrasel, otroke učiti nekih življenjskih modrosti, otroci so veliko modrejši od odraslih. Raje bi vzbudil njihovo radovednost, vzpostavil z njimi dialog ali jih samo nasmejal,« je pojasnil. »Ko ustvarjam slikanice, se mi zdi pomembno, da posredujem iskrene in pristne zgodbe, ki bodo segle v srca otrok, odrasli pa se bodo ob njih spomnili, kako je bilo, ko so bili sami otroci. Trudim se, da tako moje ilustracije kot pripoved odražajo moj osebni slog, da je razpoznaven moj avtorski in ilustratorski podpis.«
Avtor in ilustrator ustvarjata skupaj
Ana Košir, ki je nedavno ilustrirala slikanico Jane Bauer z naslovom Čarobna omara, meni, da so ilustracije tisti člen, ki najmlajše bralce vedno znova vabijo k branju, saj bodo predvsem zaradi njih vsakič odkrili kaj novega in zgodbo brali drugače. V galeriji so razstavljene njene ilustracije iz knjige Čarobna omara. »V tej zgodbi je vsega po malem, vse skupaj pa je del zaključene celote. Zgodba je polna najrazličnejših pravljičnih elementov, humorja, besednih iger in nesmislov. Pa tudi zank za ilustratorja. Medtem ko sem si sestavljala strukturo slikanice, sem imela proste roke, a sva morali z Jano nekajkrat vseeno premleti povsem konkretna vsebinska vprašanja. Triglava gora, ki zraste iz treh kamnov, ki jih na koncu zgodbe izpljune kokoška, bi lahko bila pravzaprav katera koli.« Dodaja, da je vsaka ilustracija in njena kakovost odvisna od tega, s kom sodeluješ. »Večinoma uredniki že tako poznajo svoje avtorje, da znajo dobro oceniti, katera dva bi bila združljiva. Jaz sem se ujela z Jano in nastala je prekrasna slikanica,« je dejala. Jana Bauer pa pravi, da ji največji izziv predstavlja osrednje besedilo, saj se trudi, da to ni predolgo in da pusti prostor še za ilustracije. »O ilustratorju začnem razmišljati, ko se mi zdi, da tekst že dovolj dolgo leži v predalu in da bo treba z njim nekaj narediti. Včasih je ideja dolgo z menoj, včasih plane na papir prej,« pove Jana Bauer. Meni, da ilustracije ne smejo biti okrasni dodatek, temveč ilustratorkina ali ilustratorjeva zgodba. »Gre za dve pripovedi, besedno in likovno, ter za njun preplet v končni izdelek,« je dodala. Razstava tako prikazuje in izpostavlja pomembnost ilustracij, na ogled pa bo do konca meseca maja.
