V zgodovinskem atriju ljubljanske mestne hiše je primerno pomladanskemu času in za predtakt junijskemu Festivalu nabiralništva na ogled vizualno privlačna multisenzorična razstava fotografinje Katje Goljat z naslovom Gledala sem, kako trava raste, na kateri predstavlja raznoliko skupnost slovenskih zeliščarjev in nabiralcev. Razstava je poklon zemlji, ki nas hrani, in bo odprta do 1. junija.
Spoznavamo rastline, ki se jih uporablja v ljudskem zdravilstvu, užitne divje rastoče rastline in portrete ljudi, ki pri nas skrbno negujejo odnos do zeliščarske tradicije – so nosilci tisočletnih znanj o uporabnosti rastlin v zdravilne, prehrambne in čarne namene. Na fotografijah so obdani z avro gozdov in travnikov, avtohtonih rastišč zeli, skratka postavljeni so v naravno domače okolje, kjer sicer nabirajo. Skozi postavitev se v podtonu prepletajo vrednote, kot so sodelovanje, vzajemnost, preudarnost, radovednost, predvsem pa (kolektivna) skrb za ohranjanje narave.
Skupnost zeliščarjev in nabiralcev
Samostojna fotografinja Katja Goljat živi v Ljubljani, terensko delo pa jo vodi na vse konce sveta, kjer se srečuje z zgodbami ljudi, ki živijo v raznovrstnih skupnostih, ki odklanjajo običajne kulturne vzorce; nedavno se je denimo vrnila z rezidence v New Yorku. A najbolj je čustveno povezana z okoljem, iz katerega izhaja (okolica Slovenj Gradca), izpod Uršlje gore, na katero so družinsko hodili nabirat plahtico, hribjo reso in druga zelišča za dolge zimske dni. Najbolj zavzet nabiralec je bil njen pokojni oče, ki jo je prvi seznanil z zelišči, sama je potem znanje še poglobila.
»V tem projektu sem povezala fotografijo z mojim osebnim zanimanjem, v ta namen sem zeliščarje in nabiralce fotografirala v obdobju zadnjih dveh let in pol. Spoznala sem jih na raznih tečajih, srečanjih, festivalih. S Festivalom nabiralništva sem se tokrat posebej povezala za izvedbo obrazstavnih dogodkov, oni pa so me na odprtju razstave podprli z degustacijo različnih namazov iz divjih zeli izpod rok Uroša Šviglja in Katje Rebolj. Monika Stojc je za razstavo oblikovala senzorično mizo, kjer si lahko obiskovalci podrobneje ogledajo zdravilne zeli in zeliščne izdelke.«
»Zeliščarji so nekdaj delovali bolj lokalno, v vasi so skrbeli za svoje sokrajane, šele danes se med seboj bolj poznajo, povezujejo in spoštujejo; zeliščarstvo je postalo celo popularno. Med nabiralci najdemo veliko mladih, naslednikov in učencev Daria Corteseja, ki se povezujejo prek platform in festivalov. Velik poudarek dajejo izobraževanju in predajanju svojih znanj in veščin naprej,« ugotavlja fotografinja. »Zelo pomembna je njihova naravovarstvena nota, kajti na terenu opazijo marsikaj, kar gre v naravi narobe, recimo če neko rastišče izgine. Jaz jim pravim tihi varuhi narave.«
Atmosferični portreti
Za razstavo je izbrala dvanajst portretov: »Mislim, da cikel s tem še ni povsem zaključen, saj bi rada fotografirala še nekaj nabiralcev in zeliščarjev.« Poimensko jih ne izpostavlja, je pa na vsako fotografijo odtisnjen njihov zeliščarski pečat – zel z latinskim imenom, ki je posameznemu nabiralcu najljubša. Ilustracije je poiskala v starih zeliščarskih knjigah iz 16. stoletja, ki jih hranijo v NUK, jih fotografirala, nato pa s pomočjo oblikovalke Urške Alič dodala k portretom.
Določene fotografije se atmosfersko dotikajo štirih naravnih elementov – voda, zrak, zemlja in ogenj – vizualno najbolj učinkovita pa je fotografija, na kateri je torzo umetničine matere, ki k prsim stiska šop pelina. Navdih za fotografijo, ki je nastala že pred časom, je poiskala v Pelin ženi, eni zgodnejših zbirk Svetlane Makarovič, kjer se je naslonila na slovensko ljudsko izročilo. Tehnično in vizualno zanimiva je tudi fotografija, na kateri je cvetoča črna kumina z umetničinega domačega zeliščnega vrta, kjer gre za preslikavo v fotografijo. Tridimenzionalni slikarski učinek je dobila tako, da je sveže nabrane rastline položila na skener, jih preslikala in predelala v fotografijo.
Fotografski portreti so natisnjeni na bombažno tkanino s trajnostno idejo, da bi jih lahko po razstavi reciklirali v nabiralniške torbe. Nekatere fotografije imajo spodaj všite žepke. Iz njih lahko obiskovalci izvlečejo listke s sporočili, mislimi in znanji intervjuvanih zeliščarjev in nabiralcev, ki so se zdeli umetnici najbolj dragoceni; namesto da bi jih togo prilepila na steno ob fotografije, jih je raje spravila v žepke.
Ob razstavi bo še nekaj spremljevalnih dogodkov, od nabiralniško-ustvarjalnih delavnic in predavanj do javnih vodstev. Katja Goljat bo po razstavi vodila v soboto, 24. maja, ob 15.15 v okviru Ljubljana Art Weekend 2025.
