Posebej za to ustanovljena komisija pa si bo prizadevala najti zakonite lastnike omenjenih umetnin, sta po pisanju tujih tiskovnih agencij pojasnila Schäublin in nemška ministrica za kulturo Monika Grütters.
Skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov
Skupaj s pravosodnim ministrom Bavarske Winfriedom Bausbackom sta tudi podpisala dogovor o nadaljnjem ravnanju z Gurlittovo zapuščino. Nemčija se je zavezala, da bo prevzela stroške, povezane z vračanjem umetnin, za katere se bo izkazalo, da so bile zaplenjene v času nacizma.
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München našlo okoli 1300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann, odkrilo marca 2012. Kasneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v avstrijskem Salzburgu odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov.
Zakoniti lastnik umetnin?
Gurlitt, ki je umrl maja letos v starosti 81 let, potem ko je bil že mesece hudo bolan, je svojo zbirko z oporoko zapustil Muzeju lepih umetnosti v švicarskem Bernu. Zbiratelj, ki je živel povsem v osami in nima bližnjih sorodnikov, je trdil, da je zakoniti lastnik umetnin. Strokovnjaki po drugi strani menijo, da so več sto del iz njegove zbirke nacisti zaplenili njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta.
Številne umetnine naj bi pridobil Gurlittov oče Hildebrand, ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami. Nacisti so mu dovolili prodajo t.i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih in drugod.
