Grafična mapa z naslovom In principio erat Dachau je bila narejena po naročilu Muzeja spominskega obeležja koncentracijskega taborišča Dachau v samo sedmih izvodih. Od tega je muzeju v Dachauu pripadlo pet izvodov, po enega pa sta prejela avtor in Galerija Božidarja Jakca, ki hrani celoten Borčićev grafični opus. Spremno besedo je prispeval tržaški pisatelj Boris Pahor, Borčić pa je zanjo izdelal osem grafičnih listov.
Kot je zapisal kustos razstave Goran Milovanović, je na osmih listih nešteto referenc na celoten Borčićev ustvarjalni opus. V grafikah je Borčić osupil z dejstvom, kako močno intimno zgodbo je bilo po Mušiču še možno povedati, in z dejstvom, kako aktualna je zgodba še danes, ko smo globoko v 21. stoletju.
Dodane risbe so izvedene v pastelni tehniki. V njih je mogoče zaznati tako miselne kot geometrijske strukture motivne graditve likovnega polja, s katerimi je mogoče razložiti Borčićeve najbolj prepoznavne motive skozi celoten opus.
Borčić je bil v koncentracijskem taborišču Dachau kot mlad fant v najobčutljivejših letih življenja žrtev sistematičnega terorja druge svetovne vojne. Njegova izkušnja Dachaua in posledično odprta vprašanja eksistencialno humanistične narave so v veliki večini njegovih del ostajala vseskozi prisotna, a so se izražala skozi simboliko likovnih elementov.
V kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca je urejen njegov grafični kabinet, v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec pa stalna postavitev njegovih slikarskih del.
